Da nadomestljivost ni samoumevna, Adam Delius, Igor Barišić in Goran Boromisa spoznavajo od prvega dne nove sezone. Morda so spoznavali že med pripravljalnim obdobje, a so se v tem primeru uspešno potolažili, da bo vse drugače, ko bo šlo zares. Morda so se zavedali, v katero smer je zavil vlak, a niso imeli prave ideje, kako ga vrniti na pravo pot. Ali pa niso imeli niti pravega interesa, da bi ga.
"Našli bomo novega. Kot smo ga našli vedno doslej," je bilo slišati iz ust direktorja kluba, ko je dokončno postalo jasno, da se Victor Sanchez po šampionski sezoni poslavlja od Olimpije. Dimitar Mitrovski je bil najavljen kot velika okrepitev, ki naj bi v ljubljanskem napadu na svoj način nadomestila učinek Raula Florucza. Odgovor na odhod dveh portugalskih in enega litovskega bočnega branilca so bili Jošt Urbančič in nov paket tujih nogometašev. Predsednik kluba je ponosno razlagal, kako so kapetana Marcela Ratnika nasledili z novim obrambnim draguljem Veljkom Jelenkovićem.
Jorge Simao je bil brca v temo, Dimitar Mitrovski v dresu Olimpije se zares ni še niti naigral, kaj šele da bi pokazal, kaj omembe vrednega. Novo sestavljena ljubljanska obramba je na zadnjih treh tekmah prejela 10 zadetkov, pa bi lahko bila številka še precej višja, če se ne bi igra centimetrov pri prepovedanih položajih kar nekajkrat obrnila v ljubljansko smer. In za to nikakor ni kriv (le) Jelenković, da se razumemo.
Je pa tudi Jelenković dokaz tistega, kar smo že poudarili. Nadomestljivost ni samoumevna. Pri Olimpiji se to na klavrn način dokazuje v obliki predstav, ki državnemu prvaku pač ne pritičejo. Sprejetih je bilo kar nekaj napačnih odločitev in kdor je mislil, da težave niso globlje od sicer resnično zgrešene trenerske epizode Simaa, se je moral v četrtek soočiti z dejstvom, da odgovornost za bled prvi del sezone sloni še na kakšnem paru ramen. Ali nog.
Do zdaj en pravi trening
Morda še najmanj upravičeno bi bilo na tej točki prst usmeriti v moža, ki je sedel na vroči stolček in si s tem avtomatično pripel etiketo pričakovanega odrešitelja. Erwin van de Looi je bil porinjen za krmilo ladje, ki jo voda zaliva na številnih mestih, časa da bi vse luknje zakrpal, pa je bilo vsaj zaenkrat preprosto premalo.
"Zaenkrat ni bilo časa za nove ideje, zgolj malce prilagajamo stvari. Odkar sem tu, smo imeli en pravi trening, veliko je sestankov, časa pa malo. Rezultat je slab, a vemo, da smo lahko boljši. In bomo boljši. Izgubili smo nekaj igralcev, ekipa ni takšna, kot je bila lani. To ni izgovor, vem, da moramo biti boljši. Ko ne zmaguješ, to ni dobro za samozavest. Zadeli smo enkrat, lahko bi večkrat. Ko izgubiš z 1:4, je slaba volja razumljiva, moramo pa ohraniti pozitivne stvari, to so ustvarjene priložnosti. V obrambi pa enostavno moramo igrati bolje," je v drobovju Stožic razlagal nizozemski strateg.
Pred tekmo je napovedoval, da bo o potniku v glavini del tekmovanja konferenčne lige odločal povratni obračun v Jerevanu. Da Olimpija pred svojimi navijači ne namerava brezglavo napadati zmage. V večjem delu prvega polčasa se je predvsem brezglavo branila. Od prve minute, ko se je mreža za hrbtom Matevža Dajčarja skoraj komično, če se spomnimo gostovanja v Albaniji, znova zatresla že po dobrih 60 sekundah igre, je bilo očitno, da zmaji trpijo. In da je armenski Noah odločen, da to čim bolj izkoristi.
Tudi van de Looi je sicer z nekaj svojimi odločitvami poskrbel za prva vprašanja o njegovi strokovni podkovanosti. Trojec Thalisson-Agba-Celhaka v smislu kreative pač ponuja premalo, da bi predstavljal težavo vsaj približno resni obrambi evropskega nasprotnika. Ko temu triu odvzameš še agresivnost v duelih, brezkompromisno borbenost za vsako žogo in natančnost pri najbolj osnovnih podajah na sredini igrišča – in vsega tega v četrtkovem večeru dejansko ni bilo na spregled –, potem hitro prideš do zaključka, da takšna vezna linija Olimpije ne more parirati niti večini veznih linij v državnem prvenstvu, kaj šele nasprotniku, ki stoji na poti do tretje zaporedne evropske jeseni.
Odnos, ki je daleč od pravega
Na klopi je ostal na večini tekem povsem solidni Diga, ki ga je nadomestil razglašeni Frederic Ananou, glavni krivec za prvi gol Noaha. Na klopi je ostal tudi Marko Brest, ki na gostovanju proti Egnatii sicer resda ni blestel, a v kombinaciji Kojić-Durdov-Marin Olimpiji preprosto zmanjka hitrosti za kakršenkoli poskus neposrednega prehoda proti vratom nasprotnika. Dopuščamo možnost, da se razlog skriva v utrujenosti, manjših poškodbah, o tem je novi trener v vseh svojih dosedanjih javnih nastopih na sončni strani Alp govoril precej pogosto, a ljubljanski kader v tem trenutku nikakor ni ozek. Če je velik del tega kadra premalo kakovosten za rotacijo, je to nova težava. Če je fizična pripravljenost po opravljenih poletnih pripravah tako skromna, da so številne poškodbe posledica tega, spet druga težava.
"Ni problem v našem načrtu. Problem je, kako ta načrt realiziramo na igrišču. Včasih je težava v ekipi, včasih v posameznikih. V nedeljo je nova tekma in nova priložnost, da se dokažemo. Igralci trdo delajo, te tekme nismo izgubili, ker igralci ne bi trdo delali na treningih. Prelahko izgubljamo žoge in zato trpimo v obrambi. Ko bomo boljši v obrambi, ko bomo bolj suvereni na žogi, takrat bomo boljši. Zdaj je na vrsti prvenstvena tekma, ki bo zelo pomembna, potem se lahko začnemo pogovarjati o povratnem dvoboju," pravi van de Looi.
Ne bomo se spuščali v odnos njegovih varovancev na treningih, dejstvo pa je, da v četrtkovem večeru na stoženski zelenici ni bil pravi. Daleč od tega. Hrvat na klopi Noaha je po veliki zmagi gosposko čestital tudi Olimpiji – za pošteno igro. Pa se nogometaši v zelneno-belem tudi sami zavedajo, da niso bili pošteni. V prvi vrsti do sebe in svojih sposobnosti, pa tudi do tistih, ki so se odločili sesti na tribune ljubljanskega stadiona.
Medtem v Celju ...
Ampak vračamo se na začetek. Nekdo se je zavestno (in večkrat v nizu) odločil, da večina tvorcev velikih uspehov zadnjih sezon ni upravičenih do izdatnejšega finančnega nadomestila za njihov prispevek. Da se v vsakem trenutku na nogometni tržnici ponujajo povsem enakovredne zamenjave, ki jih je nato le treba povezati v celoto. Tako so zmajevemu gnezdu v slovo mahali tudi posamezniki, ki si tega niso želeli. Prihajali so portugalski strategi z zaskrbljujočim življenjepisom, reprezentanti Benina, nogometaši četrte nemške lige in podobni.
Medtem je v času novega kolapsa zmajev dobrih 70 kilometrov severovzhodno od prestolnice svojim varovancem ob novem evropskem uspehu upravičeno ploskal trener, za katerega je bil nek drugi klub pripravljen storiti (in požreti) marsikaj. Ker se je dobro zavedal, da je v danem trenutku in v okviru realnih finančnih zmožnosti nezamenljiv. Nenadomestljiv.
Sijajno je vstopil v svojo drugo zaporedno sezono na celjski klopi, pod njegovo taktirko kot dobro utečen stroj igra ekipa, ki je v veliki meri selekcionirana v skladu z njegovimi željami. Nekoč je bil tudi trener Olimpije. Nekoč je svoje želje predstavil tudi vodstvu Olimpije.
