Že drugič zapored so bile na prvoligaškem odru odigrane zgolj štiri preizkušnje posameznega kroga. Prejšnji konec tedna je burja v Ajdovščini odpihnila obračun Primorja in Kopra, v nedeljskem popoldnevu ni bilo nogometa ob Kamniški Bistrici, kjer bi morali Domžalčani gostiti vodilno ekipo lige. »Tekma je zaradi zdravstvenih težav večjega števila nogometašev Olimpije preložena,« so sporočili s sedeže NZS. Bilo je približno pet ur in pol pred predvidenim začetkom obračuna, v pričakovanju katerega je rumena družina verjela, ali vsaj močno upala, da bi lahko unovčila posledice bolečega evropskega četrtka zmajev. In predvsem je bilo obvestilo skopo. Zelo skopo. Preveč skopo. Javnost in tekmeci zeleno-belih bi si zaslužili bolj konkretno in vendarle tudi bolj podkrepljeno informacijo. Ne dvomim in nočem dvomiti o tem, da je zmajevo gnezdo napadla virusna okužba, kot so razkrili Ljubljančani, ampak vse skupaj je (bilo) premalo transparentno. Kaj pomeni večje število? Po nekaterih navedbah naj bi zbolelo 14 igralcev, toda obsojeni smo na neuradne navedbe in ugibanja, kar nikakor ni dobro. Je Olimpija predložila ustrezno dokumentacijo, ali je bila odločitev morda sprejeta na besedo, na zaupanje? Povrhu je imel klub iz Stožic 21. februarja registriranih 38 nogometašev s profesionalno pogodbo. 'Zavijanje z očmi' v ostalih klubih je mogoče razumeti, a naposled prestavitev tekme na 5. marec sploh ni največji problem. Oziroma sploh ni problem. Proti višji sili (včasih) pač ne gre, težava je način komunikacije, ki v tem primeru niti po naključju ni reklama za legitimnost tekmovanja.
Na preostalih štirih stadionih se je dogajalo marsikaj zanimivega, najbolj razumljivo odmeva celjska strelska eksplozija. Da aktualni prvaki za slovenske razmere premorejo izjemno kakovost, nikoli ni bilo sporno. Niti takrat, ko so se dogajala nihanja, niti v nizu tekem brez zmage. Bilo je vprašanje časa, kdaj bodo grofi ujeli želeni ritem, skoraj popolna predstava v Nikoziji v dodatnih kvalifikacijah za osmino finala konferenčne lige je očitno poskrbela za tako zelo pričakovani 'klik v glavah'. Devetkrat ni lahko zabiti niti amaterski zasedbi iz četrtega kakovostnega razreda, ob tem pa se marsikdo sprašuje, ali so Celjani 'streljali v mrtve'? Ni jih tako malo, ki menijo, da bi lahko ob visoki prednosti 'zaustavili konje', vendar je po drugi strani prav tako res, da o tem najbolj pogosto govorimo ob izživljanju nad tekmeci, ko moči na terenu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso izenačene. Naivni Radomljani so 'prišli na mino' in samo upajo lahko, da polom ne bo imel dolgoročnejših posledic, prebujenje varovancev Alberta Riere pa se je vendarle zgodilo prepozno, da bi lahko resneje upali, da bi se še vrnili v boj za naslov prvaka.
Mariborčani so z zmago nad Muro vrnili mir v hišo, čeprav znova niso prepričali. 'Rokopis' Boštjana Cesarja še vedno ni pretirano opazen, toda unovčili so individualno kakovost in nezbranost črno-belih, ki niso kazali podobe zasedbe, ki verjame v uspeh v Ljudskem vrtu. "Treba bo pokazati več odločnosti in drznosti," pravi Oskar Drobne, a kakopak je trener tisti, ki mora s psihološkimi prijemi in načinom igranja poskrbeti za takšno stanje duha.
Bravo še naprej nadaljuje svojo pot na 'atomski pogon', proti Kopru na krilih izjemnega dvakratnega strelca Mateja Poplatnika. Po zgodnjem vodstvu kanarčkov se je nekaj časa zdelo, da bi lahko minimalno prednost tudi močno oslabljeni zadržali, četudi bi tekma trajala 'dva dneva', toda Šiškarji so bili za vztrajnost nagrajeni s preobratom. Ter četrto zaporedno spomladansko zmago, grenkobe poraza niso občutili že devetič zapored. Pogled na lestvico je temu primeren, kar velja tudi za Nafto, za katero je še ena tekma, ki bi jo glede na potek dogodkov morali dobiti. Tokrat so Lendavčani zapravili dva gola prednosti in potem celo 'viseli', Ajdovci pa so pod vznožjem vinogradov naredili naslednji korak za pomlad brez (rezultatskega) stresa.
