Zaporedna remija Maribora na začetku drugega dela prvenstva sta kakopak veliko manj od pričakovanj in ni jih malo, ki so prepričani, da 15-kratni prvaki plačujejo ceno priprav ob sredozemski obali. Mar je treba poudarjati, da so se zaradi številnih okužb s koronavirusom v največji meri sfižile, to pa je razumljivo pustilo posledice? Istočasno pa so se v pokrajini Antalya mudili še Celjani ter Sobočani, in glej ga, zlomka, tudi aktualni šampioni in Prekmurci v nadaljevanju sezone še vedno čakajo na prvo zmago. Od 18 točk, ki so bile do zdaj na voljo, so 'Turki' osvojili le tri. Ali 16,66 odstotka! Maribor dve, Mura eno, Jiri Jarošik na prvi slovenski izkupiček še čaka.
Da je bilo potovanje v toplejše kraje v času pandemije tvegano početje, je zaradi mnogih razlogov kristalno jasno in na prvo žogo bi res lahko rekli, da so za slabše dosežke tria krive priprave v toplejših krajih, ampak hkrati vendarle ne gre prezreti, da se turške zgodbe med seboj precej razlikujejo. Vijoličasti so brez dvoma razred zase. Imeli so obilo pozitivnih testov na covid-19, pri črno-belih so se težave z okužbami pojavile tik pred vrnitvijo domov, grofi niso imeli niti najmanjših zapletov.
Ne glede na to, kako so priprave v Turčiji vplivale na Maribor, Celje in Muro, pa je popolnoma jasno, da morajo vsi trije postoriti marsikaj, da bo v nadaljevanju sezone njihova podoba boljša, rezultati pa temu primerni. "Podobna tekma, kot proti Domžalam – spet smo bili zelo slabi. Vem, da je bilo igrišče težko in je nasprotnik na koncu počel vse drugo kot igral nogomet, ampak vseeno ... Narediti moramo več za zmago, lahko smo veliko boljši. Moramo igrati veliko bolje," je bil po drugem slovenskem porazu v Kidričevem jasen Jiri Jarošik, obenem pa je treba priznati, da tudi sreča ni bila ravno zaveznica grofov. Bili so oškodovani; Aluminij si je namreč pomembne točke zagotovil po najstrožji kazni, ki je Alen Borošak ne bi smel dosoditi.
Ko ima hudič mlade, jih ima po navadi veliko. Ko že tako ne gre vse po načrtih, se nakopičijo še takšna ali drugačna naključja, ki vse skupaj dodatno poslabšajo, soboška zgodba je podobna. Proti Taboru jim je boginja Fortuna obrnila hrbet pri realizaciji, v Stožicah je za nejevoljo poskrbel tudi delivec pravice.
"Napačna sodniška odločitev? Ne zanima me, res ne. Človek je, dela napake. Izgubili smo po golu z bele točke in res me ne zanima, ali je enajstmetrovka bila ali ne. Zanima me samo naša igra in tokrat nisem zadovoljen," nekdanji češki zvezdnik na klopi prvakov v 'šumi' ni želel iskati alibijev za poraz. In zaradi tega požel tudi nekaj simpatij ljubiteljev nogometa.
V drugačnih okoliščinah, če bi tekma morda imela večji vložek, bi bila izjava celjskega stratega bržčas drugačna, kar nekaj kritik pa je bil deležen športni direktor Mure Denis Rajbar, ki je po porazu v Stožicah strupene puščice usmeril v Mateja Juga. "Saj si drugega kot poraza niso zaslužili. Naj igrajo bolje, pa jim sodniki ne bodo mogli nič. Ne bodo krivi," je eden od pogostih argumentov, ki jih je bilo mogoče slišati ali prebrati po izbruhu snovalca kadrovske politike v Fazaneriji. Vse lepo in prav, vsak lahko ima in pove svoje mnenje, ampak slabša ali slaba igra katerekoli ekipe vendarle ne bi smela opravičevati sodniških napak. Zaradi tega pred njimi ne bi smeli mižati, to bi lahko postalo nevarno, hkrati bi na ta način delivcem pravice 'kradli' pomembnost, ki jo vsekakor imajo. Ne, sojenja ne bi smeli razvrščati po kategorijah, kdo si kakšnega zasluži in zakaj. Merila morajo biti enaka za vse; tako za tiste, ki igrajo dobro, kot tiste, ki nimajo svojega dne.
