Kjerkoli se zelo redko zgodi, da vodilni ekipi prvenstva v istem krogu dobita 10 golov, na sončni strani Alp se je zgodilo ob koncu tedna. Do tega kroga so bili na vrhu Domžalčani in Kidričani, zadnji preizkušnji sta se za varovance Simona Rožmana in Oliverja Bogatinova razpletli kot iz nočnih mor.
Zmaga Maribora nad Aluminijem kakopak ni presenečenje, a vendarle so bržčas le redki pričakovali, da bodo vijoličasti med dvema evropskima izzivoma tako učinkoviti. Zadeli so petkrat, kar je vsekakor pravšnja popotnica za veliki obračun na Ibroxu, veliko bolj je odmevala petarda v Fazaneriji. Drži, dvakratni prvaki so bili po bolečem slovesu od mednarodnega prizorišča ’prazni’, če bi bilo mogoče, bi se gostovanju v Murski Soboti najraje izognili, kljub takšnemu domžalskemu stanju duha pa ga ni bilo junaka, ki bi si drznil napovedati polom ekipe, ki je samo tri dni prej navdušila s podobo v dvoboju z močno rusko zasedbo. In ravno zaradi tega je bil konec evropske zgodbe še toliko bolj šokanten, zgolj tri (ne)prespane noči so bile premalo za vrnitev v normalo.
Črno-beli so to znali unovčiti. Če tekmeci niso imeli energije, so je Prekmurci imeli toliko, da je kar pokalo. Dobesedno so se razleteli po igrišču, njihova samozavest se je iz minute v minuto stopnjevala in vrhunec dosegla v končnici, ko si je Nino Kouter ob soočenju z vratarjem privoščil rabono, ki zlepa ne bo pozabljena. Murašem je uspelo na krilih navijačev, ki so bili od prve minute 12. igralec v pravem pomenu besede.
Dogaja se natanko to, kar so ob napredovanju Mure med elito mnogi napovedovali in si želeli. Vroče ozračje v Fazaneriji predstavlja pravšnjo osvežitev za slovensko prvoligaško prizorišče, takšnega vzdušja bi si želeli še na marsikaterem drugem stadionu pri nas. Užitek je bil v nedeljskem popoldnevu biti na soboških tribunah, tudi neposredni televizijski prenos je ob kulisi, ki jo zagotovi tri tisoč gledalcev, mogoče ’zapakirati’ tako, da ga lahko primerjamo z evropskimi standardi.
Armada črno-belih navijačev je evforična, v prihodnje se bo v Fazaneriji gotovo zbiralo še več gledalcev, hkrati pa velja omeniti, da črno-bela osvežitev ne velja le za ozračje na tribunah. Prisotna je tudi na igrišču oziroma je z njo tesno povezana. Alen Kozar in soigralci dokazujejo, da niso po naključju med prvoligaši, poskrbeli so za dodatno razsežnost prvenstva.
