In brez golov, kar je Mariborčanom omogočilo, da so ob visoki gostujoči zmagi nad Radomljami znova povečali prednost na vrhu lestvice, v pričakovanju večnega derbija imajo dokaj varnih šest točk naskoka.
Po obračunu v Areni Petrol so gostitelji tisti, ki se ubadajo z mislijo, da bi lahko iztržili več. Oziroma bi morali. Po izenačenem prvem polčasu so v nadaljevanju narekovali potek dogodkov, kar je bila vsekakor posledica zgodnje izključitve Kenana Horića.
Bosanski branilec si je po slabe pol ure igre prislužil prvi rumeni karton, zgolj šest minut pozneje ga je Damir Skomina kaznoval še drugič in ga predčasno poslal pod prho. Grofi so prevzeli pobudo in oblegali domžalski kazenski prostor, v končnici celo z dvema igralcema več, ko je moral zaradi kazni z igrišča še Rudi Požeg Vancaš.
Dejstvo je torej, da je bil koprski delivec pravice ena od osrednjih osebnosti nadvse pomembnega dvoboja. Da so mu ga odgovorni zaupali, je popolnoma jasno. Iz preprostega razloga, ker gre za najboljšega slovenskega sodnika, ki si tudi v knežjem mestu ni privoščil kakšne pretirane napake.
Obe izključitvi sta bili v skladu s pravili. Vse je bilo po »črki zakona«, tako piše v knjigah, takšna so navodila, vodilni možje sodniške organizacije imajo vse argumente, da bi lahko, če bi bilo potrebno, branili vsako odločitev Damirja Skomine. O tem ni skoraj nobenega dvoma, ampak ...
Obe izključitvi sta bili v skladu s pravili. Vse je bilo po "črki zakona", tako piše v knjigah, takšna so navodila, vodilni možje sodniške organizacije imajo vse argumente, da bi lahko, če bi bilo potrebno, branili vsako njegovo odločitev.
O tem ni skoraj nobenega dvoma, ampak ... Ali sojenje brez napake vedno tudi nujno pomeni, da je bilo dobro? Je to samoumevno? Za marsikoga je takšno vprašanje morda neumno, toda, ali je res? Kako je po vašem mnenju v sobotnem večeru delo opravil Damir Skomina? Je bil na primerni ravni? Vas je navdušil, razočaral? Mogoče nič od tega?
Kar zadeva mene, je bil premalo takten. Ali če hočete, premalo življenjski! Navsezadnje tudi zato, ker sem skoraj prepričan o tem, da grofi ne bi zganjali vika in krika, če bi njihovi tekmeci dvoboj končali z enajstimi, ne z devetimi možmi. A Koprčan je bil "hiter na sprožilcu" in se tako hočeš nočeš postavil v položaj, ko je (ko bi lahko) pomembno vplival na razplet obračuna, ki je bil za obe zasedbi izjemnega pomena.
Vložek je bil velik, temu primerna je bila vnema varovancev trenerjev Simona Rožmana in Luke Elsnerja, ob kateri bi lahko Damir Skomina kdaj pa kdaj vsaj na eno oko malce zamižal in namesto po kartonih posegel po ustnih opozorilih.
Z avtoriteto, ki jo premore in je neizpodbitna, bi gotovo zalegla, še pomembnejše pa je, da bi na ta način omogočil enakovredni boj, kar je v spopadih s tolikšno vrednostjo nedvomno vsaj priporočljivo. Če se seveda res ne dogajajo kakšne velike anomalije.
Sodnik, ki se lahko pohvali s 106. preizkušnjami na mednarodnem prizorišču, je ravnal drugače. Dosledno, togo, brez taktnosti je upošteval pravila, česar pri njem nismo bili navajeni, pa tudi sicer se zdi, da se je njegov nastop na igrišču v zadnjem obdobju precej spremenil. Od takrat, ko je ostal brez svetovnega prvenstva v Braziliji, za kar je bila skoraj gotovo kriva znamenita tekma dodatnih kvalifikacij Francija – Ukrajina.
Skoraj prepričan sem o tem, da grofi ne bi zganjali vika in krika, če bi njihovi tekmeci dvoboj končali z enajstimi, ne z devetimi možmi.
Damirja Skomino je to prizadelo, kar je kajpada normalno, človeško, to je bil njegov veliki cilj, a bojim se, da je omenjeno razočaranje vplivalo tudi na njegov način sojenja. Zlasti na domači sceni, kjer se je pogosto težko znebiti občutka, da preprosto želi biti v središču pozornosti.
Kot bi se hotel v posameznih trenutkih dvigniti nad ligo, kar seveda nikakor ni dobro. Sodnik ne sme biti glavna zvezda nobenega tekmovanja. Četudi je najboljši, kar Damir Skomina na sončni strani Alp vsekakor je. Še vedno!
