»Jasno, drugače ne more biti, 'stari' pač ne more biti več konkurenčen na tej ravni," bi ob tem najbrž razmišljal marsikdo od tistih, ki jim ne gre v račun poteza Memija Bečirovića, da pripelje košarkarja na pragu 41. leta. A novi trener zmajev gleda malo dlje v prihodnost in mu ni toliko mar za statistične kazalce Jagodnika na sobotnem srečanju, čeprav bi si seveda želel, da bi kakšen od štirih metov, ki jih je vse sprožil v zadnji četrtini, zadel cilj.
Bečirović Jagode ni pripeljal za zadnje tri tekme v ligi ABA, na katerih bi bila vsaka uspešna poteza Primorca zgolj plus, pač pa ga je želel imeti v moštvu za slovensko prvenstvo.
Prihod je bil sicer s strani kluba oziroma Bečirovića izpeljan malce nespretno. Morda zato, ker sta tako on kot predsednik Jani Möderndorfer na njegovem ustoličenju v vlogi novega trenerja govorila o tem, da ne bo novih okrepitev in da bo Olimpija sezono končala z obstoječim kadrom.
Resda je Bečirović še pristavil, da bo lahko drugače, če se zgodi kaj nepredvidljivega, in je Möderndorfer dodal, da bi lahko do kakšne spremembe prišlo, če bi se zgodilo kaj posebnega. A se v prejšnjih dneh ni, prav tako ni bilo nič nepredvidljivega. Ali pač, če tako imenujemo to, da je Bečirović očitno hitro spoznal ali pa zgolj dobil potrditev tistega, kar je slutil že prej, da ta ekipa Olimpije nujno potrebuje izkušenega moža, igralca s karizmo, vodjo, morda še bolj kot na parketu v garderobi.
Organizator igre Marko Marinović kot najstarejši s skoraj dopolnjenimi 34 leti to očitno ni oziroma ni dovolj, mlajšim Muriću, Prepeliču in Omiću, ki se med ostalimi najbolj kažejo z liderskim nastopom, pa morda še ne zaupa dovolj oziroma ve, da potrebujejo še nekoga ob sebi. Veterana, ki mu je že vse jasno, ki je dal že vse skozi. Takega, kot ima Aleksandar Džikić že drugo sezono v podobi Jasmina Hukića. Kliče ga ćale. Oče. In prav to Hukić predstavlja ekipi Krke. Džikić vedno znova poudarja, koliko mu pomeni na igrišču in še koliko več ob njem.
Zdaj je tudi Bečirović dobil svojega "ćaleta", stožiškega "atija". Takega, za katerega ve, da bo na parketu naredil vse za zmago ekipe in da bo vsaj toliko zanjo naredil v garderobi. Če kdo, potem Jagodnik še posebej, saj ne bi rad izpustil iz rok še zadnje priložnosti za to, da kariero konča tudi z osvojenim naslovom slovenskega prvaka, ki se mu je vse do zdaj izmikal iz rok. Kazalo je že, da sploh ne bo dobil priložnosti za še en poskus, zato bo v zahvalo Bečiroviću še toliko bolj zagnan. Pazi se, ćale!
Prihod je bil sicer s strani kluba oziroma Bečirovića izpeljan malce nespretno. Morda zato, ker sta tako on kot predsednik Jani Möderndorfer na njegovem ustoličenju v vlogi novega trenerja govorila o tem, da ne bo novih okrepitev in da bo Olimpija sezono končala z obstoječim kadrom.
Resda je Bečirović še pristavil, da bo lahko drugače, če se zgodi kaj nepredvidljivega, in je Möderndorfer dodal, da bi lahko do kakšne spremembe prišlo, če bi se zgodilo kaj posebnega. A se v prejšnjih dneh ni, prav tako ni bilo nič nepredvidljivega. Ali pač, če tako imenujemo to, da je Bečirović očitno hitro spoznal ali pa zgolj dobil potrditev tistega, kar je slutil že prej, da ta ekipa Olimpije nujno potrebuje izkušenega moža, igralca s karizmo, vodjo, morda še bolj kot na parketu v garderobi.
Organizator igre Marko Marinović kot najstarejši s skoraj dopolnjenimi 34 leti to očitno ni oziroma ni dovolj, mlajšim Muriću, Prepeliču in Omiću, ki se med ostalimi najbolj kažejo z liderskim nastopom, pa morda še ne zaupa dovolj oziroma ve, da potrebujejo še nekoga ob sebi. Veterana, ki mu je že vse jasno, ki je dal že vse skozi. Takega, kot ima Aleksandar Džikić že drugo sezono v podobi Jasmina Hukića. Kliče ga ćale. Oče. In prav to Hukić predstavlja ekipi Krke. Džikić vedno znova poudarja, koliko mu pomeni na igrišču in še koliko več ob njem.
Zdaj je tudi Bečirović dobil svojega "ćaleta", stožiškega "atija". Takega, za katerega ve, da bo na parketu naredil vse za zmago ekipe in da bo vsaj toliko zanjo naredil v garderobi. Če kdo, potem Jagodnik še posebej, saj ne bi rad izpustil iz rok še zadnje priložnosti za to, da kariero konča tudi z osvojenim naslovom slovenskega prvaka, ki se mu je vse do zdaj izmikal iz rok. Kazalo je že, da sploh ne bo dobil priložnosti za še en poskus, zato bo v zahvalo Bečiroviću še toliko bolj zagnan. Pazi se, ćale!
