Pravzaprav nič čudnega, Zdovc tako kot vsi ostali dobro ve, da bo, ko bo čas za reprezentanco, Zoki kot zapeta puška, pripravljen, da se 'strga z verige', pa naj vso sezono igra eno glavnih vlog, kot recimo lani pri Unicaji, ali pa ves čas sedi na klopi, kot je primer letos.
Oziroma je sedel na klopi, vsaj upam tako. Upam, da je odhod v Miamijevo podružnično ekipo Sioux Falls Skyforce prelomnica in da bo že na prvi tekmi odigral več kot 18 minut, kolikor jih je do zdaj v vsej sezoni skupaj. Ne zaradi reprezentance, za katero me v povezavi z njim nič ne skrbi, ampak zaradi njega samega. Ker je škoda, da čas namesto potenja na parketu zapravlja z gledanjem drugih ob njem.
Pri 25 letih za to še nikakor ni čas oziroma je to celo velika neumnost. Ali je potem to prava beseda za njegov odhod v ligo NBA? Počakajmo še malo, na to, kakšna bo njegova vloga v razvojni ligi, kaj bo to pomenilo za prihodnost. Bili so tudi taki, ki so si z dobrimi igrami v ligi NBDL tlakovali pot nazaj na glavni oder in nato tudi v ligi NBA imeli določeno vlogo.
A dejstvo je, da NBA klubi tja ne pošiljajo tistih, na katere resno računajo, in da je tudi v njihovih očeh razvojna liga v največji meri pribežališče rezerv oziroma takih, ki so na dosegu roke, če jih v sili po naključju potrebujejo, drugače pa naj se 'žogajo' odmaknjeni od velike scene.
In mednje sodi tudi Zoran Dragić. Žal, pa čeprav ve on in vemo mi, da bi lahko igral tudi v ligi NBA. To je dokazal v Unicaji in še bolj v reprezentanci. Toda že dolgo je jasno, da liga NBA deluje po posebnih pravilih, po katerih kakovost ne igra vedno glavne vloge. Celo velikokrat ne. Veljajo pač tudi točno take zakonitosti, zaradi katerih je Zoran lani prišel v Phoenix in zaradi katerih je nedavno skupaj z bratom od tam odšel v Miami. Posel, trgovanje, višji interesi ... Ne gre se slepiti, da je Goran tisti, zaradi katerega je Zoran odšel čez lužo in postal član Sonc, tako kot ne, da je bil zaradi njega v zadnjem času prebivalec Miamija.
Zoran je na vsak način želel oditi v ligo NBA in očitno je bil za to pripravljen žrtvovati tudi minutažo, s ciljem pač, da bo imel v opisu kariere tudi štampiljko najmočnejše lige na svetu. Razmišljanje, da bi na licu mesta delodajalce lahko prepričal o tem, da lahko več igra, je malce naivno, posebej za igralca, ki ni bil izbran na naboru. A še zdaleč ni prvi in gotovo tudi ne zadnji, ki je mislil, da mu bo zaradi truda na treningih trener namenil več minut.
Seznam evropskih igralcev, ki so ambiciozno šli onstran Atlantika, pa se ujeli v past delovanja lige NBA, je kar zajeten. Z nekaj nastopi je uresničil sanje, da tudi sam okusi ligo NBA, da z Goranom postaneta prva slovenska brata v njej, da se vpišeta v zgodovino kot prva bratovska naveza iz Slovenije, ki je bila celo istočasno na parketu. Ker vem, kako nepopustljiv, zagrizen borec je, ga niti ne mislim prepričevati o tem, da bi bilo zanj morda najboljše, če bi se vrnil v Evropo.
Vem, da bo pri Sioux Falls naredil vse, da se dokaže in si 'kupi vstopnico' za vrnitev v ligo NBA ter tam znova poskusi pustiti globlji pečat. To bi mu tudi iz vsega srca privoščil. Nočem pa, da bi se to poskušanje zavleklo, da bi v ZDA pustil najboljša leta (klubske) kariere, pa bi se na koncu izcimilo nekaj sezon z malo igralnega časa, s statiranjem, bivanjem na majhni sceni. Nočem, ker vem, da je dovolj dober tudi za veliko sceno v Evropi, in ker ena sezona z malo igranja še ne škoduje reprezentanci, dve ali več pa bi tudi glede tega utegnili predstavljati težavo. In škoda bi bilo takemu igralcu plačati tako ceno.
