Ko gre za dvoboje Krke in Uniona Olimpije, je ta delitev še bolj izrazita. Kdo pa rad izgublja z najhujšim tekmecem v državi, ali povedano drugače, zmaga nad večnim nasprotnikom je še posebej sladka, pa čeprav je "le" superpokalna.
Ne le zaradi osvojene lovorike, s katero je Krka zaokrožila leto 2014 in pobrala vse mogoče domače naslove (državnega, pokalnega in superpokalnega, ob tem pa bila od Olimpije boljša tudi v ligi ABA), tudi sicer se zdi, da imajo pristaši Novomeščanov ob začetku sezone spet več razlogov za optimizem od njihovih ljubljanskih tekmecev.
Torkov obračun je pokazal, da ima Krka v Malcolmu Armsteadu posameznika, ki lahko sam odloči tekmo, takega v Olimpiji ni. Superpokalni dvoboj je pokazal, da je Krka že s to zasedbo konkurenčna oziroma boljša od Olimpije, pa sploh nista igrala Luka Lapornik in predvsem Alexis Wangmene, ki bo velika okrepitev pod košem.
Nasploh se zdi, da je Pipan premalo izkoristil dejstvo, da ima na voljo daljšo klop od Aleksandra Džikića, slednji je minute na parketu svojim varovancem razporejal bolje. Olimpija je imela ob odsotnosti Wangmeneja veliko prednost pod košema, pa tega zlasti v napadalnih akcijah ni znala najbolje uporabiti.
Zakaj je bilo tako, Pipana nismo mogli vprašati, po dvoboju je preskočil srečanje z novinarji, ki smo ostali brez njegovega komentarja oziroma dobili le izjavo, ki jo je posredovala Košarkarska zveza Slovenije. Svoj delež odgovornosti pri tem pravzaprav nosi tudi slednja, prav nič ne bi bilo narobe, če bi po srečanju organizirala tiskovno konferenco ali vsaj predpisala tudi ustavljanje pred novinarskimi mikrofoni.
KZS se sicer trudi popularizirati košarko tudi s tem, da gostitev superpokalne tekme zaupa novincu v prvi ligi. Pohvale vredno, a obenem bi morala zagotoviti tudi prave pogoje dela, ne pa da spletna povezava zdaj dela, zdaj ne oziroma da ne dela, ko jo najbolj krvavo potrebuješ. Če nič drugega, je to moteče, sploh ker v torek v Šenčurju ni bilo prvič.
