Kot praktično vsako jutro sem tudi v nedeljskem oko najprej vrgel na X. V prvi vrsti me je zanimalo, kaj so spet ušpičili slovenski zet in njegovi kompanjoni v Beli hiši. A tokrat so tudi Trump in co. ostali v senci. Globoki senci.
V teh vse bolj norih časih moraš pričakovati nepričakovano, a tisto, kar me je pričakalo v nedeljskem jutru, me je vseeno pustilo odprtih ust. In še zdaleč nisem bil edini.
WTF? Manj bi me presenetilo, če bi Trump na široko odprl vrata vsem migrantom. Bila je tako šokantna novica, da se je zdela težko verjetna. To mora biti fake news. Pa čeprav jo je v svet in na svetovni splet lansiral Shams Charania, ki je po novinarski upokojitvi Adriana Wojnarowskega brez dvoma najbolje obveščeni in verodostojni novinar v ligi NBA. Le redko ustreli mimo, pravzaprav nikoli. Njegove ekskluzivne novice so železo beton. Preverjene in potrjene z več virov. In če Shams ne ustreli mimo, so potem morda udrli na njegov račun na družbenem omrežju X? Ali pa da imajo v ZDA dan, ki je neka njihova verzija prvega aprila. Ali pa da sem večer pred tem zvrnil kakšnega preveč. Navsezadnje še zdaleč ne bi bilo prvič.
Kakorkoli že, Shams je nekaj po šesti uri zjutraj po slovenskem času na družbenem omrežju X odvrgel bombo. Bomba, ki je v košarkarskem svetu povzročila potres osme stopnje po Richterjevi lestvici, popotresne sunke pa bo moč čutiti še tedne in mesece, če ne celo leta.
Tudi tisti, ki so že vrsto let v takšni ali drugačni vlogi del sveta imenovanega NBA, so bili šokirani. Številni so bili namreč prepričani, da je Dončić nedotakljiv, nezamenljiv. Vladalo je prepričanje, da bo Dončić celotno NBA kariero ostal v Teksasu in da bomo po uspešnici Dirk Dallas dobili še podobno, če ne še celo uspešnejšo Donke Dallas. Dallas Cowboys so najdragocenejša športna franšiza na svetu, kljub temu pa je bil Luka Dončić obraz mesta. A ... Vse to je le posel, nič osebnega, kot je v Botru dejal Al Pacino alias Michael Corleone.
Zgovoren je bil obraz Kevina Duranta, ki je novico izvedel kar med tekmo. »Shamsa so hakirali?« se je na drugem koncu države samospraševal Tyrese Haliburton. »Prvoaprilska, kaj ne?« je čivknil nekdanji Dončićev soigralec Jalen Brunson. In še zdaleč nista bila edina, ki sta razmišljala na ta način.
Tako je postalo jasno, da bo to dolg dan. Nedelja, prokleta nedelja, kot prepeva Parni valjak. Ali pa Sunday Bloody Sunday, če so vam ljubši irski rokerji U2. Nedelja, ko se bo z vseh možnih zornih kotov seciralo eno največjih zamenjav v zadnjih 15 letih, pri tem pa bo kakršnekoli konkretne zaključke praktično nemogoče potegniti. Kdo je zmagovalec in/ali poraženec te zamenjave bo pokazal zgolj in samo čas. Da so mnenja v tem trenutku deljena, pa je milo rečeno.
Na noge je seveda skočila tudi športna Slovenija. Po začetnem šoku in nejeveri je na sončni strani Alp začelo drastično upadati število navijačev Dallasa. Kot je pred poldrugim letom čez noč drastično upadlo število navijačev kolesarske ekipe Jumbo Visma.
Ko so se čustva malce pomirila, so do besede prišli tudi tisti, ki na vse skupaj gledajo bolj racionalno. In nekateri med njimi menijo, da je Dallas z Davisom zdaj boljša ekipa. Davis je sicer že zakorakal na napačno stran tridesetih, s seboj pa prinaša tudi debelo zdravstveno kartoteko. Pred sabo ima v najboljšem primeru še nekaj let, Kyrie Irving pa je še leto dni starejši. A kot pravi Harrison, danes razmišljajo o naslednjih treh ali štirih letih in ne o naslednjih desetih letih. Ker kdo ve, kje bomo čez deset let. Jaz, vi, Nico Harrison, Jason Kidd, Anthony Davis, Luka Dončić …
Strokovnjaki so si bolj ali manj enotni, da so Harrison in Mavsi povlekli pogumno, drzno, radikalno potezo. Dallas je šel all-in v lovu na prstan. Nico Harrison bo v naslednjem letu ali dveh polkovnik ali pokojnik. Ali bo American Airlines Center zapustil na rokah, ali pa z nogami naprej. Nico, ki je v teh dneh državni sovražnik številka ena med pristaši Mavsov, je na kocko postavil svojo kariero.
Mark Cuban je nekoč dejal, da se bo prej ločil kot pa zamenjal Dončića. A Cuban nima več (glavne) besede v Mavsih. The Seven Year Itch, Sedem let skomin je romantična komedija iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ki vsebuje enega najbolj ikonskih popkulturnih prizorov 20. stoletja. Govora je seveda o Marilyn Monroe, ki stoji nad prezrečevalnim jaškom. Sedem let skomin je teorija, da sreča v zakonu ali dolgotrajni romantični zvezi upade po približno sedmih letih. Ljubezen med Dončićem in Mavericksi se je ohladila na začetku sedmega leta. Kako, zakaj … Morda ne bomo izvedeli nikoli. Največ očitkov je letelo na telesno pripravljenost in višek kilogramov. Nabralo se je poškodb in morda vodilni možje Mavsov niso več verjeli, da je lahko Dončić tudi v naslednjem desetletju temelj franšize oziroma da se jim bi supermax pogodba, do katere bi bil Dončić upravičen, lahko odbila v glavo. Govorimo pa o ogromni in za navadne smrtnike nepredstavljivi vsoti.
Možnosti Lakersov v letošnji sezoni oziroma končnici so po drugi strani morda upadle, a to je nepomembno v primerjavi s tem, da bi Dončića lahko v mestu angelov ostal vrsto let in Lakerse popeljal v post LeBronovo ero. Kdo je zmagovalec in/ali poraženec te zamenjave bo kot že rečeno pokazal zgolj in samo čas. V vsakem primeru pa ne pozabite - vse to je le posel, nič osebnega.
