Liga ABA z milijonsko nagrado skriva težavo, ki ogroža njen obstoj. Kaj pa Cedevita Olimpija?

Regionalna liga je na prostoru nekdanje skupne države svoje kolesje zagnala v sezoni 2001/02, prva zmagovalka je bila takratna Union Olimpija. Pozneje so v tekmovanju glavno besedo prevzeli srbski klubi – Partizan in Crvena zvezda s po sedmimi naslovi, pred njima je bil dvakrat na vrhu predhodnik zdajšnjega FMP-ja Reflex iz Železnika.

Po enkrat so ob Ljubljančanih vrh dosegli še Zadar, Hemofarm, gostujoči Maccabi Tel Aviv, Cibona in Budućnost. Slednja se v teh dneh poteguje za drugo lovoriko, Partizan za osmo. A za razliko od preteklih let, Črnogorcem, ki jim sijajno dirigira v tem trenutku eden boljših slovenskih strategov Andrej Žakelj, morebitno zmagoslavje ne bo prineslo prav nič.

Evroliga je namreč po novem bolj ali manj hermetično zaprta, vodstvo tekmovanja (predvsem na osnovi denarja in dragih – skoraj milijonskih – kotizacij) po svoje popolnjuje sestavo lige. Beograjska kluba naj bi za triletno licenco plačala 2,25 milijona evrov, obenem je srbska prestolnica vez z evroligo utrdila še z napovedano organizacijo naslednjega zaključnega turnirja. Prvega, pred sedmimi leti, je, spomnim, obeležil Luka Dončić, ki je v tamkajšnji Areni popeljal Real na evropski prestol.

Brez prehajanja v evroligo, torej brez tekmovalnega naboja, je postala liga ABA sama sebi namen. Klubi v njej vseeno vztrajajo, ker je poceni in ker bi bila klubska košarka v regiji brez nje še bolj uboga, kot je. Realnost današnjega sveta, v katerem kapital edini nekaj velja, je pač takšna, kot je. Razkorak z nogometom, ki iz naslova medijskih pravic, odškodnin in nagrad prinaša silne zaslužke, še nikoli ni bil večji. 

A kolesje lige ABA se še kar naprej vrti. Ko se bo ob koncu poletja zavrtelo še petindvajsetič, bo liga z 20 klubi še obsežnejša in geografsko še bolj razpršena. Po novem bo slovenska deteljica spet triperesna (Cedeviti Olimpiji in Krki se je z zmago v dodatnih kvalifikacijah pridružila še Ilirija), prvič po sezoni 2020/21, ko je ob ljubljanskih zmajih in Novomeščanih v regionalni eliti igrala takrat še 'živa' Primorska Koper.

Med 20 klubi v sezoni 2025/26 naj bi v ligi ABA – proti plačilu polovice milijona – tekmovala tudi romunski Cluj-Napoca in klub iz avstrijske prestolnice (BC Vienna). Potem ko se je zapletlo z udeležbo Abu Dabija iz Združenih arabskih emiratov ter izraelskega Hapoela Tel Aviva, imata prosti mesti – za diskontno ceno 200 tisočakov – na voljo sicer izpadla Cibona in Mornar. A v Zagrebu in Baru ob vseh težavah, s katerimi se soočajo, niso navdušeni.

V hrvaški prestolnici je na kocki obstoj kluba, v osemdesetih dvakratnega evropskega prvaka. Tiste, ki jim je mar, jezi skrivnostni indijski investitor, ki se predstavlja kot Italijan, a je rojen v Nigeriji in ima britanski potni list. Nedavno je nekdanjemu košarkarju Cibosev Nikši Prkačinu celo preprečil finančno pomagati. Pa razumi, če lahko.

Za Cibono bi bilo nemara res bolje, če bi sprejela ponudbo vodstva hrvaške zveze, ki želi udeležence regionalne lige preusmeriti v Fibina tekmovanja, in jim za takšen manever ponuja četrt milijona evrov. Torej, plačati skoraj toliko ali pograbiti ta znesek, je vprašanje, ki je v znamenitem Ciboninem 'tornju' na mizi. Razlika je 500 tisočakov, igrati v ligi ABA ali v Fibinem pokalu pa je za klub, ki verjetno danes objokuje, da je pred šestimi in več leti zaprl vrata Emilu Tedeschiju in ga pravzaprav odgnal v Ljubljano, popolnoma vseeno.

No, roko na srce, hrvaškemu podjetniku se niti v Stožicah ne cedita med in mleko. Šest sezon Cedevite v Olimpiji ni prineslo nič konkretnega, oprijemljivega. Klub je sicer urejen, zgledno organiziran, a tekmovalno gledano životari pod vrhom lige ABA, v resnici bližje sredine kot zgornjemu domu, na evropskem odru nima realnih možnosti za vrnitev v evroligo, v slovenskem prostoru pa tako ali tako nima prave konkurence. Košarkarske evforije, ki smo ji bili priča pred četrt stoletja, (še) ni na spregled. In obeti niso najboljši.

Za kaj več od tega, bi bilo treba tudi vložiti – več od tega, kar Hrvati, torej 'Atlantic grupa' (res, brez tako izdatne podpore slovenskega gospodarstva, kakršno bi želeli) vlaga danes. Pa smo spet pri razkoraku do donosnega nogometa, v košarki je – tako pravijo 'biznismeni' – pač vsak evro vržen proč, plemenitenje na osnovi medijskih pravic, odškodnin in nagrad preprosto ni mogoče. Zato v evropski košarki kraljujejo klubi, ki jih s svojim entuziazmom financirajo bogataši, klubi, za katerimi stojijo bogati nogometni klubi, in klubi, ki jih izdatno podpira država.

Za primerjavo: beograjska kluba imata vsako leto vsak na voljo več kot 20 milijonov evrov, najbogatejši klubi na stari celini dvakrat toliko, Alba, ki je bila najrevnejša v zadnji evoroligaški sezoni, 15 milijonov, proračun Cedevite Olimpije pa naj bi se vrtel okoli petih milijonov.

Kolesje pa se vrti naprej, nič se ne bo v tem ali kakršnem koli drugem pogledu spremenilo. Ljubljančani sicer napovedujejo nekoliko več, a premalo za konkretno več. Verjetno ne bi bilo nič narobe, če bi ekipo, za spremembo, zgradili s pretežno domačimi košarkarji in dvema, tremi, največ štirimi res kvalitetnimi tujimi igralci. Morda. A kot že rečeno, sleherni vložen evro se bo težko vrnil, še težje oplemenitil.

Vodilni možje regionalne lige napovedujejo tudi spremembo sistema. Dvajset ekip bo razdeljenih v dve diviziji, po pet najboljših bo nadaljevalo v Top 10 (boj za naslov), po pet najslabših bo zdrselo v tako imenovani play-out (bo za obstanek). Rezultati iz prve faze se bodo prenesli v drugo. Razmišljajo o uvedbi oziroma vrnitvi zaključnega turnirja, nazadnje smo ga gledali leta 2014 v Beogradu.

Za prvaka sezone 2025/26 je pripravljena nagrada v višini milijona evrov, ki bi se lahko s potencialnimi novimi sponzorji še povečala. Le na takšen način lahko liga obstane, le na takšen način bo zanimiva za klube.

In potem je tukaj napovedana evropska divizija lige NBA. In potem je tukaj revolucija v evropski klubski košarki. In potem so tukaj Pariz, London, Manchester, Rim, Berlin ... Že davno tega so minili romantični časi Vareseja, Cantuja, Juventuta, Jugoplastike, Limogesa ... Žal tudi Olimpije, če želite.