Šok terapija

Ti so pred tem pri zdaj že odstavljenem nadrejenem igrali v krču in na igrišču niso kazali svoje prave vrednosti. Rezultati ekipe so bili zato slabši, kot bi si želelo vodstvo kluba, ki se je odzvalo z menjavo na trenerskem mestu. Pravijo, da je ob slabih igrah, ko je treba nekaj spremeniti, lažje zamenjati enega človeka – trenerja – kot pa vse igralce.

Trener je torej tisti, ki po navadi povleče kratko, saj je ne glede na to, ali je kriv za slabe rezultate ali ne, prvi na odstrelu. Trenerji zase pravijo, da morajo imeti stalno pripravljeno potovalko, saj se njihova usoda lahko spremeni dobesedno prek noči.

Z menjavami trenerjev se mnogokrat spremeni tudi usoda nekaterih igralcev. Takšni pod vodstvom enega izgubljajo tla pod nogami, ne uspejo sestaviti dveh zaporednih dobrih iger in se prej ali slej soočijo z dvomom o svojih sposobnostih, na drugi strani pa se pod vodstvom drugega stratega v trenutku zdrznejo, ujemajo ritem in blestijo na celi črti.

Dejstvo je, da talent, ki ga igralec razvije s kakovostno vadbo v mlajših kategorijah, in fizična pripravljenost nista dovolj, če v ekipi ne vlada harmonija in predvsem če taisti igralec s trenerjem ne uspe razviti pravega odnosa. Če se trener na valovni dolžini ne ujame z enim igralcem, ni tragično, če pa je v njegovem nagovoru celotni ekipi polno komunikacijskih šumov, če ni ne le prave energije, ampak tudi zaupanja, potem se takšni ekipi ne piše nič dobrega.

Ne vem, ali se v zgoraj napisanem prepoznajo košarkarji Uniona Olimpije. Ravno tako ne vem, ali sem nemara postavil ogledalo zdaj že nekdanjemu trenerju zmajev Alešu Pipanu. Zagotovo pa vem, da je šok terapija v Stožicah v popolnosti uspela. Ekipa je na prvi tekmi z novim trenerjem Memijem Bečirovićem delovala bolj sveže, bolj povezano, bolj samozavestno in dosegla zanesljivo zmago. Ena lastovica seveda še ne bo prinesla pomladi, zato bo morala za tehtnejšo oceno tekma v Skopju dobiti nadaljevanja. Pa vendarle, krivulja se je naposled obrnila navzgor in obeta.

In prav obetavno je v nedeljo odigral predvsem Klemen Prepelič, eden bolj nadarjenih slovenskih košarkarjev, ki pri dvaindvajsetih še vedno ni uspel do konca razviti svojega talenta. Ne gre le za štiri uspešne mete za tri točke iz petih poskusov, gre za energijo in lahkotnost, ki sta žareli iz njegove igre.

Iz letala se vidi, da mu sokrajan Memi, ki je po tekmi od igralcev prejel torto za rojstni dan, zaupa in mu obenem nalaga večjo odgovornost. Kaj bo jutri, pa lahko odgovori le gospa s čarobno kroglo. Nekega dne zagotovo nova šok terapija ...