Dan odrešitve

Prej ali slej umazanija prodre na plan in zgodi se, kar se je na sedežu mednarodne nogometne zveze. Hvala bogu, da se je končno le našel nekdo, ki se je odločil ukrepati, nekdo, ki je sklenil, da nam takšne nemarnosti ni več treba prenašati.

Zgrožen sem nad tem, kar so desetletja počeli ljudje, ki bi morali biti ambasadorji nogometa. Ljudje, ki bi morali na najbolj neoporečen način zastopati načela te čudovite igre. Igre, ki pa je že zdavnaj postala tudi oziroma predvsem zelo dober posel. In kot je v navadi, so se k skledi, napolnjeni z dobrotami, pririnili tudi mrhovinarji. Tudi golazen in gnus vzbujajoče zverine, ki jim ni sveto prav nič. Ničvredni in ogabni prevaranti so zasedli stolčke, ki so jih najprej obdali z debelimi, čvrstimi zidaki, nato pa z na videz varne razdalje stegovali zapacane kremplje in v svoje nedrje grebli dragulje, dokler ni napočil dan velike apokalipse, ki je končno potrdil to, kar smo že vsi vedeli. A smo bili brez moči, ker so ti učlovečeni liki vseh sedmih smrtnih grehov dolgo časa uspešno brisali sledi za seboj. Ker so postali tako mogočni, da ga ni bilo junaka, ki bi jih lahko ogrozil. Ampak k sreči na svetu še obstaja pravičnost in k sreči je bič božji vendarle ostrejši od vseh vzvodov absurdnosti, za katere so vztrajno vlekli ti človeški odpadki. In greznica jih je končno preplavila in njihove glave so se končno potopile v smrdljivo brozgo, ki jih bo – upamo – dokončno odplaknila z obličja našega planeta.

Včerajšnji dan ni bil slab za nogomet. Bil je dan, ko se je začelo čiščenje nesnage, ki je grozila, da bo dokončno prekrila planet brcanja žoge. Da, drži, tudi nogomet je doživel boleč udarec; marsikdo bo govoril, da gre tako ali tako za leglo korupcije in da se to že dolgo kaže tudi na zelenicah. Toda vseeno je bila sreda dober dan za nogomet. Dan, ko je postalo jasno, da tudi Fifa, ki se je desetletja zdela galaksija zase, v kateri družbeno priznane norme in pravila ne veljajo, ni nad zakonom. Dvoličnim barabam, ki so se toliko časa skrivale za krinko plemenitosti, je dokončno odklenkalo. Zdaj bo jasno treba počistiti razlito greznico, ki bo še nekaj časa smrdela, ampak verjamem, da so se nehvaležne naloge lotili plemeniti in odločni ljudje. Takšni, ki bodo vrnili vero v igro, ki predstavlja navdih, edino radost in smisel življenja milijardam. In potem bo morda prišel tudi dan, ko ruski in katarski vrelci bogastva ne bodo več dovolj za to, da bo nekdo ugrabil nogomet in se ponorčeval iz vseh zaljubljencev vanj. Umazali so ga, ugrabili so ga in mu začeli piti kri kot vampirji. Ampak prišel je dan odrešitve. Dan, ko je vendarle zmagal nogomet.