Na koncu je vseeno, kdaj

Po štirih zaporednih porazih brez doseženega gola in po šestih obračunih, na katerih je Slovenija v polno merila vsega enkrat, se že lahko resno vprašamo: kaj za vraga se dogaja s četo Srečka Katanca? Slednja je ob koncu preteklega kvalifikacijskega ciklusa ujela veter v jadra in nanizala tri zaporedne zmage. Ob tem je zabila šest golov in ni prejela niti enega. Tedaj se je res zdelo, da je Katanec spet našel tisto pravo formulo. Toda nato se ji je zaustavilo. Ker so bile tri od štirih tekem, na katerih je Slovenija streljala s praznimi naboji, prijateljske narave, se tedaj nihče ni kaj prida obremenjeval s tem. "Goli bodo prišli, ko bo to najbolj potrebno," smo se tolažili. A zdaj, ko je Slovenija ostala praznih rok tudi v Talinu, je že jasno, da je vrag dokončno odnesel šalo.

Srž problema bo moral seveda poiskati Katanec, ki pravi, da svojim varovancem nima kaj očitati. Pa vendarle se marsikdo ne more strinjati z njim. V prvi vrsti, ker je bila Slovenija na tekmi proti v kvalitetnem smislu občutno slabšem nasprotniku dejansko od prve do zadnje minute brez prave ideje. Še tistih nekaj priložnosti, do katerih je prišla, so bile prej plod naključja kot uigranih akcij. Še najbolj je jasno v oči bodlo dejstvo, da je bil - ne pozabimo - že 35-letni Milivoje Novaković v napadu občutno preveč osamljen. Med njim in vezisti je zevala ogromna, gromozanska luknja. In ko je tako, je seveda težko biti nevaren za gol nasprotnika. Še zlasti, če slednji v svoj kazenski prostor parkira avtobus...

Nikakor se ne moremo znebiti občutka, da bi bilo precej bolje, če bi Slovenija tekmo recimo začela z dvema napadalcema, namesto da se je na sredini igrišča "dušila" s toliko vezisti, med katerimi so trije dokaj podobnih karakteristik. Skorajda neverjetno se zdi tudi to, da je Katanec izkoristil le dve menjavi in da je Tim Matavž obsedel na klopi za rezerve. Zakaj selektor ni ob koncu stvari vsaj poskušal spremeniti z vstopom še enega napadalca, tistega, ki se v Nemčiji počasi le postavlja nazaj na noge in je, konec koncev, nedolgo tega zatresel tudi mrežo dortmundske Borussie?

No, vendarle drži, kar je rekel Katanec. Še nobene kvalifikacije niso bile odločene po prvem krogu. Je pa res tudi naslednje: v zadnjih dveh kvalifikacijah je Slovenija potegnila kratko, ker je grešila na tekmah, na katerih tega nihče ni pričakoval od nje. In na koncu, ko se potegne črto pod vse, je povsem nepomembno, kdaj si grešil. Ali v prvem ali v zadnjem krogu.

Časa je res še dovolj, vendar pa prostora za spodrsljaje zdaj ni več. Morda pa to niti ni slabo. Pritisk bo v prihodnje toliko večji in naj se zdaj pokažejo tisti junaki, ki v zadnjem času preprosto ne dajejo dovolj svoji reprezentanci. Če tega niso zmožni, pa bo tako ali tako vse jasno. Potem si Eura niti ne bomo zaslužili. A ne zaključujmo misli prezgodaj. Verjeti je treba. Komu bomo, če ne Katancu?