Podlo, nesramno, hinavsko, smrdljivo, sramotno … Mogoče še najboljši opis prihaja iz njegovega maternega jezika. 'Kurvinsko'. Kurbirsko, ali kako se to pač prevede.
Naj že takoj na začetku razčistimo: to, kako so v soboto odigrali nogometaši Olimpije, je sramota. Njihova igra je bila katastrofalna, zanjo si zaslužijo vse kritike tega sveta. Nikakor ne mislim opravičevati povsem brezkrvne predstave ljubljanskih nogometašev, za katere se je zdelo, da jim je igranje nogometa največja muka tega sveta. To je bilo nekaj najslabšega, kar sem videl v zadnjem času. Saj se zgodi slab dan, saj se dogajajo napake, še posebej v tem obdobju. A da nekdo prikaže tako obupno igro in da ob tem ne pokaže nikakršne želje, tega ne razumem. In to ostro obsojam. V tem pogledu lahko razumem jezo Milana Mandarića. Še več, razumel bi tudi, če bi svoje nogometaše finančno kaznoval. A koraka, za katerega se je odločil predsednik Olimpije, pač ne morem razumeti. Nikakor in nikdar.
Šokiran sem bil, ko sem bral njegovo sporočilo za javnost. Kako je mogoče, da predsednik kluba tako javno poniža svoje igralce? Kako je možno, da v javnost pošlje takšno sporočilo? Da vpričo celotne Slovenije ponižuje nogometaše, ki jih je – pozor! – izbral sam? Milan Mandarić govori o tem, da so njegovi igralci preplačani, da klubu ne vračajo niti delčka tistega, kar od njega dobijo. A kot sem že rekel: izbral jih je on. On je ocenil, da so to nogometaši, ki bodo Olimpiji prinesli naslov državnega prvaka. On jim je določil višino plače, jih preplačal. On je torej glavni krivec. Toda v Mandarićevem svetu Milan Mandarić nikoli ni krivec.
Milan Mandarić ni kriv, da se je v vsej svoji absurdnosti znebil Igorja Bišćana, osvajalca dvojne krone, ki je, mimogrede, kljub vsem oviram z navijači izjemno začel svojo epizodo pri Rijeki. Milan Mandarić ni kriv, da je v klub pripeljal Rijada Kobiljarja, nogometaša, ki ne more priti na Olimpijino klop, pa če bi bila ta tako dolga, da bi na njej lahko sedelo 20 igralcev. Milan Mandarić ni kriv, da se je pred časom prelahko odrekel Marku Nikoliću. Niti ni kriv, da je odpustil Marijana Pušnika, ki je bil, ko je dobil knjižico, prvi na lestvici, ali Luko Elsnerja, ki mu ni ponudil dovolj časa. Milan Mandarić ni kriv, da je najprej pripeljal Ranka Stojića, ga nato odpustil, spet pripeljal in še enkrat odpustil. Milan Mandarić ni kriv, da je podpisal pogodbo z Nenadom Protego, ki mu potem ni dal denarja za okrepitve. Milan Mandarić ni kriv, da se vsako sezono zamenja pet, deset, petnajst nogometašev v njegovem klubu in da noben trener ne more delovati v normalnem okolju. Prav tako Milan Mandarić ni kriv niti za to, da se njegove dane obljube o lastnih prostorih, akademiji, niso uresničile.
Kdo je kriv? Hja, vsi našteti. Igor Bišćan, Marko Nikolić, Igor Bišćan, Marijan Pušnik, Luka Elsner, Ranko Stojić, Nenad Protega. Celo Safet Hadžić. Pa še kdo bi se našel. Če bi želel našteti vse krivce v Mandarićevem svetu, vse tiste, ki jih je odpustil, bi verjetno potrebovali celoten časopis. V nekem trenutku so bili krivi navijači, ki nimajo pravice komentirati njegovega visočanstva. Že dolgo časa smo krivi mi pri Ekipi SN, ker dvomimo o njegovih potezah. Še več, krivec je moj kolega, ki ga je predsednik Olimpije celo tožil, a tožbo klavrno izgubil. Tako kot je že zdavnaj izgubil ugled, ki ga je imel, ko je prišel v Slovenijo. Ko še nismo vedeli, kdo je Milan Mandarić. Žalosten, žalosten starček, ki svojo moč in oblast uveljavlja tako, da za svoje napake krivi vse druge. Zelo žalostno. In predvsem 'kurvinsko' …
