Komu mahate, gospod Novaković?

No, vsaj tako nekako so v mariborskem taboru pokomentirali prihod Milivoja Novakovića, ki pravzaprav ni bil nič drugega kot merjenje Štajercev s svojimi najhujšimi rivali, kdo ima daljšega. In Maribor je to igro izgubil...

Vsi vemo, kakšen je karakter Zlatka Zahovića. Vsi tudi dobro vemo, da športni direktor vijoličastih nikakor ne želi iz rok izpustiti priložnosti, da bi jo na takšen ali drugačen način zagodel Olimpiji. Da bi jo ponižal, da bi ji dokazal, kdo kraljuje v Sloveniji. In ko se je zadnjo zimo v javnosti začela saga okrog prestopa Milivoja Novakovića v zeleno-belo gnezdo, je Zahović začutil priložnost, da lahko vnovič malce ponagaja najhujšim rivalom. Takratni trener Maribora Krunoslav Jurčić mu je sicer vztrajno razlagal, da potrebuje desnega bočnega branilca in da si Novakovića ne želi imeti v svojih vrstah, toda tako kot je v navadi, se je Zahović »naredil francoza«. Samovoljno je pripeljal v klub izkušenega, 37-letnega napadalca in, tako se je vsaj zdelo, zadal hud udarec Olimpiji.

Priznam, poteza snovalca kadrovske politike pod Kalvarijo se mi je z vidika zafrkavanja zdela odlična. Tega nikakor ne mislim zanikati. Speljati pred nosom svojemu rivalu nogometaša, ki si ga sovražniki tako zelo želijo, za nameček pa je to celo nogometaš, ki je otrok tvojih največjih tekmecev in drugi najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance. Vrhunsko! A z nogometnega vidika sem bil malce skeptičen. Že res, da so me poskušali prepričati, da je v vijoličasto moštvo prišel GOSPOD napadalec. Tisti, ki bo Maribor dvignil na višjo raven, ki bo gole zabijal kot po tekočem traku in ki bo Mariboru prinesel ne samo državni naslov, temveč tudi Evropo. Vendar Novaković v štajersko prestolnico ni prišel v idealnem času, pred vrnitvijo v domovino na Japonskem skorajda ni igral, mučila ga je tudi poškodba. Vsekakor vse prej kot idealno …

Že takoj po prihodu v klub se je videlo, da je Novaković zgrešena investicija in da je zaslepljen zaradi poskusa ponižati velikega rivala Zahović naredil še eno v nizu napak. Novagol, kot so ga včasih klicali navijači v Nemčiji, ko je visokorasli napadalec dejansko še znal zatresti mrežo tekmecev, se je sicer že od samega začetka postavil kot novi vodja, kot odrešitelj, mesija vijoličastih, a na igrišču tega ni pokazal. »Nekdo mora udariti po mizi,« se je tolkel po prsih v prvih izjavah, govoreč, da bo on tisti, ki bo prevzel odgovornost. Toda ni je. Na igrišču je bil sicer skorajda ves čas, ampak s svojimi številnimi zgrešenimi »zicerji« je poskrbel samo za to, da Maribor po petih letih ni osvojil naslova državnega prvaka.

»Potrebujem ene oddelane priprave, pa bom spet začel zabijati.« Približno v takšnem slogu je v prejšnji sezoni komentiral svoje katastrofalne predstave. In je prišel premor, prišle so priprave, Novaković jih je opravil v celoti. Čakali smo, da 37-letni napadalec zdaj končno upraviči svoj prihod v Ljudski vrt. Pa se je nadaljevalo in se še nadaljuje v istem ritmu. Novaković igra in Novaković greši. Njegovi zapravljeni priložnosti v Bakuju, ki bi ju v zadetek spremenil pionirček, sta Mariboru odnesli ligo Europa, v prvenstvu tudi zaradi njega zaostanek za Olimpijo znaša že pet točk.

A namesto da bi drugi najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov ob tako katastrofalnih predstavah sklonil glavo in se na igrišču trudil po najboljših močeh, je Novaković še naprej aroganten. V četrtek je sicer odigral vseh 90 minut na povratni tekmi z Gabalo, toda na igrišču ga skorajda ni bilo mogoče opaziti. No, če odštejemo stalnico, njegovo mahanje in dvigovanje rok ob vsaki podaji, ki ni šla nanj. Sicer je bil povsem nezainteresiran, neviden, slab. Vse, kar je naredil v četrtek v Ljudskem vrtu, je bilo to, da je s svojimi kretnjami ob živce spravljal svoje soigralce. Komu na vsaki tekmi mahate, gospod Novaković? Soigralcem, ki so v vas že zdavnaj izgubili zaupanje, ker praktično vsako stoodstotno priložnost zapravite? Ali morda Zlatku Zahoviću, ki vam je dal najvišjo plačo v klubu, čeprav ste dokazali, da si je ne zaslužite? Če je to slednje, potem mahajte športnemu direktorju še naprej. Naredil vam je zares velikansko uslugo. No, ampak saj smo v zadnjem času vajeni, da Zahović na veliko dela usluge, četudi so slabe za vijoličasti klub. Kajti kako bi drugače pojasnili vrnitev njegovega sina Luka Zahovića...