Vseeno mi je za vse mogoče talismane, ikone, oltarje. Še več, vsi po vrsti se mi zdijo neumni. Pika in konec, pa brez zamere. A vendar sem, ko se je začela letošnja sezona smučarskih skokov, razmišljal le v eni smeri. Ko sem videl, da se je aktualni zmagovalec svetovnega pokala Peter Prevc na zaletišču pojavil s predstavitveno fotografijo v fraku, sem bil najtrdneje prepričan, da se je za tako potezo odločila Mednarodna smučarska zveza. Kot poklon lastniku globusa, kot nekakšna oznaka vladarja prejšnje sezone, kot tovrstna ločitev zmagovalca svetovnega pokala od njegovih v športno opremo oblečenih izzivalcev.
Le kako bi lahko bilo drugače? Le kdo bi bil tako nor, da bi se na tak način izpostavil sam? Le kdo bi bil tako zelo samovšečen, tako zelo nečimrn? Le kdo bi se tako trapasto požvižgal na karmo in ravnovesje v vesolju, ki te v popolni neodvisnosti od kakršnegakoli vraževerja tako rada udarita po glavi. Šel bi staviti lastno moškost med nogami, da nihče. In bi se danes brez nje podpisoval kot Andreja.
Čeprav smo podobno razmišljali vsi v uredništvu, nas je vendarle gnalo preveriti. In ker ta informacija ves ta čas letošnje sezone ni bila splošno dostopna, se je začel porajati dvom. Saj veste, tisti najmanjši, komaj prisotni, ko neko stvar nekje daleč zadaj dopuščaš zgolj teoretično, praktično pa jo z energičnim mahanjem z roko še vedno odločno zavračaš. Dokler ti na Smučarski zvezi Slovenije ne povedo, da so se za tako potezo odločili ... oni.
Torej dokler ti ne preostane drugega, kot da z odprtimi usti in ob zmajevanju z glavo tako traparijo ob vsem začudenju tega sveta sprejmeš. Popolnoma razumem, če je med vami kar nekaj takih, ki se vam vse skupaj ne zdi nič posebnega in komajda (ali sploh ne) vredno pozornosti. No, sam v vsem skupaj vidim piar polom desetletja. V mojih očeh gre že samo po sebi za nepotrebno napihovanje, nepotrebno aroganco, nepotrebno poveličevanje sebe in poniževanje v kombinezone oblečenih revčkov. Bi šlo, tudi če bi Peter še naprej dominiral, še naprej serijsko zmagoval. Ker trenutno neznano kje skuša pozabiti na mizerno formo in je revček v resnici nekdo drug, pa je poteza s frakom epski udarec z glavo v zid, ki bi se mu histerično smejal, če ne bi bil hkrati tako zelo žalosten.
