Na 54. skupščini EOC, ki bo hkrati tudi volilna, bodo volili predsednik, podpredsednika, generalnega sekretarja, blagajnika in 12 članov izvršnega odbora. Predsednik Spiros Capralos, podpredsednica Daina Gudzinevičiute in blagajnik Peter Mennel bodo spet kandidirali za vodstvena mesta v EOC. Za mesto generalnega sekretarja EOC se poteguje zdajšnji generalni sekretar Olimpijskega komiteja Italije Carlo Mornati, potem ko se je po 19. letih dela upokojil dosedanji generalni sekretar Italijan Raffaele Pagnozzi. Vsi kandidati, ki bodo izvoljeni, bodo delovali v svojih vlogah v EOC naslednja štiri leta. Za 12 mest v izvršnem odboru bo kandidiralo 19 kandidatov, vključno z devetimi zdajšnjimi člani in desetimi novimi kandidati.
Prenova
V preteklih letih je EOC organiziral evropske igre in evropske igre mladih, pred kratkim pa je delo direktorja nastopil Nemec Jan Lehmann. Združenje evropskih olimpijskih komitejev naj bi šel po poti modernizacije evropskega športa, ki ima še vedno vodilno vlogo v svetu. Dosedanji in verjetno tudi novi predsednik EOC Capralos je posebej ponosen na uspešne organizacije iger mladih – EYOF oziroma OFEM (Olimpijski festival evropske mladine), ki ga je leta 2023 vrhunsko organiziral tudi Maribor. Poletni festival bo letos julija v Skopju, zimski festival evropske mladine pa že od 9. do 16. februarja v Bakurianiju v Gruziji. "EYOF je izjemna priložnost za mlade športnike, da že zelo zgodaj okusijo olimpijske vrednote ter začutijo moč olimpijskega gibanja in druženja mladih iz cele Evrope," je dejal Spiros Capralos, ki je poudaril, da bo letos na sporedu še eno pomembno tekmovanje za evropski šport – Igre malih evropskih držav. Te igre so na sporedu vsake dve leti (od leta 1985 naprej), Združenje olimpijskih komitejev mladih evropskih držav pa ima devet članic – Andora, Ciper, Islandija, Liechenstein, Luksemburg, Malta, Monako, Črna gora in San Marino. Tekmovanja se po navadi udeležijo tudi športniki Ferskih otokov, ki pa niso člani združenja. Letos bo tekmovanje v Andori. "Pripravljamo se na izjemno športno leto 2025," je še dejal Capralos.
Za Slovenijo je zelo pomembno, da bi imeli v izvršnem odboru EOC svojega človeka oziroma predsednika OKS Franja Bobinca, ki kandidira za to mesto. Glede na zgodovino je bila Slovenija zelo aktivna v delovanju Združenja evropskih olimpijskih komitejev, posebno vlogo pa je imel pokojni Janez Kocijančič, ki se je zavzemal za večjo povezanost evropskega olimpizma oziroma, da bi imela Evropa največjo vlogo tudi v Mednarodnem olimpijskem komiteju, saj prispeva v svetovni šport največ denarja in ima tudi največje športne dosežke.
Za slovenskega predsednika OKS Franja Bobinca je dobra popotnica za izvolitev v izvršni odbor tudi odlično organiziran OFEM v Mariboru pred dvema letoma, katerega je močno podprla tudi država.
Pomembna vloga Janeza Kocijančiča
Slovenci smo imeli zelo pomembno vlogo v evropskem olimpijskem gibanju. Nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič se je EOC pridružil leta 1997, od leta 2005 pa je bil član izvršnega odbora. Na 46. skupščini v Zagrebu je bil izvoljen za predsednika EOC, kar je bil do svoje smrti leta 2020. Njegovo mesto je prevzel podpredsednik Niels Nygaard, na 50. skupščini pa je bil za novega predsednika izvoljen Grk Spiros Capralos. Volilna skupščina Evropski olimpijskih komitejev bo med 28. februarjem in 1. marcem v Frankfurtu.
KANDIDATI
za predsednika: Spiros Capralos (Grč)
za podpredsednico: Daina Gudzinevičiute (Lit)
za generalnega sekretarja: Carlo Mornati (Ita)
za blagajnika: Peter Mennel (Avt)
19 kandidatov za 12 mest IO
Hasan Arat (Tur)
Jose Manuel Araujo (Por)
Franjo Bobinac (Slo)
Victoria Cabezas (Špa)
Mihai Covaliu (Rom)
Daniel Dimevski (S. Mak)
Zsolt Gyulay (Mad)
Mamuka Kabareli (Gru)
Liney Rut Halldorsdottir (Isl)
Danka Hrbekova (Slk)
Zlatko Mateša (Hrv)
Annamarie Phelps (VB)
Jean-Michel Saive (Bel)
Emma Terho (Fin)
Anneke van Zanen-Nieberg (Niz)
Mariana Vasiljeva (Aze)
Cristina Vasilianov (Mol)
Đorđe Višacki (Srb)
Thomas Weikert (Nem)
