Ni jih malo trenerjev, ki pravijo, da je pokalno tekmovanje nekako najlepše, najbolj prvinsko tekmovanje v nogometu. Zato, ker, vsaj v večini držav, lahko spremljamo tudi obračune med čisto pravimi Goljati in čisto pravimi Davidi. Med giganti in čisto pravimi malčki. Ko so pred leti pri NZS spremenili sistem pokalnega tekmovanja in namesto neke vrste razširjenega tekmovanja med prvoligaši in drugoligaši naredili tisto pravo, pristno pokalno tekmovanje, v katerem so tekmovali prav vsi slovenski klubi (ki so se seveda prijavili), so zadeli terno. Tako smo kar naenkrat dobili ogromno lokalnih zgodb, ogromno pravih nogometnih praznikov.
Eden takšnih je bil tudi danes v Jurovskem Dolu. Usoda je hotela, da je žreb še drugič v treh letih Jurovskemu Dolu za nasprotnika v pokalu namenil največji slovenski klub, Maribor. In če so se prvič pri Jurovskem Dolu odločili, da se odpovejo domačinstvu in organizacijo tekme prepustijo vijoličastim, saj so tako nekateri njihovi nogometaši dobili priložnost, da vsaj enkrat v svojem življenju zaigrajo v Ljudskem vrtu, so se tokrat pri slovenskem četrtoligašu odločili, da bodo tekmo z Mariborom organizirali doma. V Jurovskem Dolu.
Pri čemer zares sočustvujemo z organizatorji, kajti še včeraj je v Mariboru in okolici sijalo sonce, termometer pa je kazal skorajda 30 stopinj Celzija. Dan kasneje se je vreme popolnoma spremenilo. Kot da bi začetek jeseni pomenil tudi vremensko prelomnico. Namesto sonca in toplega vremena – dež in (dokaj) hladno vreme. Prepričani smo, da bi v včerajšnjih vremenskih razmerah bil nogometni praznik v Jurovskem Dolu še precej obiskan, čeprav je tudi v dežju na tekmo prišlo ogromno gledalcev. Tudi domača lokalna navijaška skupina, Bad Red Boys, ki je skozi vseh 90 minut glasno navijala. In v enem trenutku pozvala Viole, da skupaj zapojejo štajersko zimzeleno »Ko toti Štajerc v Dravo pade«. Alfi Nipič in Vinko Šimek bi bila ponosna.
Ker igrišče v Jurovskem Dolu nima prave tribune, so bili gledalci postavljeni vzdolž ograje, ki je ograjevala zelenico. Še en vidik, ki ga mariborski nogometaši morda niso vajeni, a hkrati prispeva k pristnosti nogometa kot športa. »Če te v Juriju ni, za žabe si,« se je glasil slogan, s katerim so v Jurovskem Dolu pozivali publiko. In nič čudnega, da so se odzvali v tako velikem številu. Saj veste, na Štajerskem je pač redko kdo za 'žabe' …
Organizatorji so se pri pripravi dogodka izjemno potrudili. Poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, VIP gostje (in novinarji), pa so imeli še to srečo, da so bili ves čas tekme lahko varno pod streho in niso potrebovali dežnikov. Za hrano za VIP-ovce je poskrbel Skunk, sicer zelo popularni 'food truck' s hitro prehrano v Mariboru, ki je tokrat ob svojem klasičnem meniju pred stadionom, na VIP-u ponujal tudi pravo kulinarično doživetje z 'domačo' hrano. Pivo, vino in brezalkoholne pijače ob katerih je bilo domačinom lažje spremljati dogajanje na igrišču.
Slednje je bilo danes bolj ali manj nepomembno. Jasno je bilo namreč že pred prvim sodnikovim žvižgom Nejca Gergiča, da bo Maribor tekmo dobil. In da jo bo dobil z visoko razliko. Vprašanje je bilo le, kako visoko. Radomir Đalović je sicer precej rotiral in večino svojih prvokategornikov spočil, še vedno pa so se Mariborčani predstavili v zelo močni zasedbi. Z Ažbetom Jugom na golu, kot edinim predstavnikom začetne enajsterice iz tekme v Kidričevem. Vseeno so bili na igrišču nogometaši, ki bi v večini slovenskih prvoligašev igrali pomembne vloge v prvi postavi. In posledično nogometaši Jurovskega Dola – zanje je igral recimo tudi nekdanji mladi reprezentant Leon Črnčič, pa še nedolgo tega mariborski mladinec Anej Ferčec in tudi David Satler, ki je bil član mlajših selekcij skorajda dve desetletji nazaj, za člansko ekipo vijoličastih pa je zbral en prvoligaški nastop (19. avgusta 2006 proti Domžalam ob zmagi Maribora s 3:1) – niso imeli nobenih možnosti.
Strelski račun je odprl Tine Čuk že v 2. minuti, vijoličasti pa so potem neusmiljeno polnili mrežo domačinov. Ob koncu prvega polčasa je semafor kazal 0:6 (Čuk je dosegel še en gol, enega je prispeval Ali Reghba, že v prvem polčasu pa je hat-trick dosegel Orphe Mbina). V drugem polčasu se četa Radomirja Đalovića ni zaustavljala. V polno so merili še dvakrat Reghba in dvakrat Mbina, Žan Meško in dvakrat tokratni rezervist Sheyi Ojo. Končni izid je bil tako kar 13:0 v korist Maribora, a kot rečeno, rezultat je bil tokrat res drugotnega pomena. Tisto najpomembnejše – praznik nogometa je uspel. In zgolj želimo si, da bi bilo takšnih praznikov v slovenskem klubskem nogometu čim več.
JUROVSKI DOL - MARIBOR 0:13 (0:6)
Jurovski Dol – Športni park. 1000 gledalcev. Glavni sodnik: Nejc Gergič (Maribor).
Strelci: 0:1 Čuk (2), 0:2 Mbina (12), 0:3 Čuk (16), 0:4 Reghba (34), 0:5 Mbina (36), 0:6 Mbina (39), 0:7 Reghba (47), 0:8 Mbina (48), 0:9 Mbina (53), 0:10 Reghba (54), 0:11 Meško (69), 0:12 Ojo (75, enajstmetrovka), 0:13 Ojo (82)
JUROVSKI DOL: Repa, Perko, Brunček, Majer, Ferčec, Jager, Dolinšek, Črnčič, Belna, Satler, Hager. Trener: Boštjan Merc.
MARIBOR: Jug (od 46. Golič), Širvys, Guček (od 12. Meško), Krajnc, Bumbić, Taylor, Bamba, Čuk, Borys (od 66. Ojo), Reghba (od 66. Tshipamba), Mbina (od 66. Tetteh). Trener: Radomir Đalović.
Rumeni kartoni: Reghba (29)
Rdeči kartoni: -
