Najprej se je na nas obrnil Petar Bandić, nogometaš iz BiH, ki je opisal, kakšno grozljivko je preživljal v nekaj tednih, ki jih je preživel na Ptuju. Obtožil je vodstvo kluba za nekorektnost, hkrati nam je poslal tudi videoposnetek hiše, v kateri naj bi živelo kar 17 nogometašev tega ptujskega drugoligaša. Več o tem TUKAJ.
Nato so se oglasili še predsednik Drave Andrej Maglica in dva ptujska nogometaša, David Žulj ter Tilen Mlakar. Vsi po vrsti so zatrjevali, da so pogoji za delo pri Dravi odlični. In da 'hiša groze' v resnici ni hiša groze. Njihovo pričevanje si lahko preberete TUKAJ.
Zdaj pa je zgodba dobila novo razsežnost. Na nas se je obrnil odvetnik Petra Bandića, Dino Husak Osmanović, ki je želel v imenu igralca opozoriti na neresnice, ki da naj bi jih izrekel predsednik Drave. Hkrati je navedel tudi nekaj slovenskih zakonov, ki da naj bi jih Ptujčani prekršili. In dodal, da Bandić razmišlja o tožbi zoper slovenskega drugoligaša.
"S ciljem točne informiranosti javnosti in športne skupnosti, ob upoštevanju, da se je novica razširila in imela odmev na mednarodni ravni, ter posebnega velikega interesa mednarodnih medijev, želim pojasniti določene zadeve," je svoj zapis začel Bandićev odvetnik.
"Na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list Republike Slovenije, št. 47/15), ki so ga pripravila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enakost, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za zdravje, so delodajalci in naročniki dela, ki zagotavljajo storitve nastanitve tujcem v Republiki Sloveniji, dolžni zagotoviti minimalne življenjske in higienične standarde nastanitve," je začel navajati pravne zakone in akte.
"Ti se določijo z izvedbenim aktom, ki ga skupno sprejmejo zgoraj navedena ministrstva, kar je bilo storjeno z izdajo Pravilnika o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV12538), po katerem je delodajalec in naročnik dela dolžan zagotoviti, da je glede na število oseb, ki bivajo v sobi, najmanj 6 m2 predvidenih za spanje na osebo (ali za dve osebi, v primeru, da sta postelji ena nad drugo), 1 m2 za kuhinjo in 1 m2 za dnevno sobo, brez sanitarnih prostorov," je nadaljeval.
"Tako mora ena oseba imeti na voljo minimalno površino 8 m2, pri tem pa mora biti za vsako osebo zagotovljen enojni posteljni prostor, prostor, namenjen za bivanje, spanje in prehranjevanje, pa ne sme biti preveč zaseden, saj ne sme biti več kot šest oseb v enem prostoru. V Nemčiji je prostor, ki je predpisan kot minimalen za vsako osebo, starejšo od 6 let, 12 m2, v Franciji pa 9 m2," je še opozoril Husak Osmanović. "Delodajalec je dolžan zagotoviti tudi minimalne predpisane higienične standarde v sanitarnih prostorih ter ustrezno ventilacijo, ogrevanje in električno osvetlitev. Podlaga mora biti pokrita (toplo) s preprogo, ki jo je mogoče učinkovito očistiti ali razkužiti, stene in strop pa morajo biti toplotno izolirani. Vrata in okna morajo biti odprta za prezračevanje," je Bandićev odvetnik še naprej citiral zakon.
"Pravica do ustreznega bivanja je priznana kot del pravice do primernega življenjskega standarda in je opredeljena v 25. členu Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in v 11.1. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966. Dodatna zakonodaja je zaščitila to pravico v okviru pravice do zaščite doma in zasebnosti," je zapisal.
In dodal: "Ta pravica se posebej nanaša tudi na dostopnost storitev, materialov, objektov in infrastrukture, zato nastanitev ni primerna, če njeni prebivalci nimajo varne pitne vode, ustreznih sanitarnih pogojev, energije za kuhanje, ogrevanje, osvetlitev, shranjevanje hrane ali odlaganje odpadkov, prav tako pa ni primerna, če ne zagotavlja fizične varnosti ali ne zagotavlja ustreznega prostora, kot tudi zaščite pred mrazom, vlago, vročino, dežjem, vetrom, drugimi grožnjami zdravju in strukturnimi nevarnostmi."
Po koncu citiranja zakona, ki naj bi ga pri Dravi kršili, je Husak Osmanović končal z naslednjimi besedami: "Klub v tem primeru očitno ni ravnal v skladu z običajno sprejetimi državnimi in mednarodnimi standardi ter predpisi. Ustrezni življenjski pogoji so ključnega pomena za dober počitek, pripravo ter posledično za dobro fizično formo, športne zmogljivosti in rezultate. Športniki morajo biti vedno spodbujeni, da spregovorijo v primeru kršitve njihovih pravic, saj se le tako lahko odkrijejo pomanjkljivosti, izboljšajo pogoji za celotno športno skupnost in napredujejo. Če klubi niso sposobni zagotoviti minimalnih pogojev, ki so določeni z ustreznimi predpisi, bi morali ti klubi resno razmisliti o smiselnosti nadaljevanja svojega poslovanja."
Zanimivo, o 'hiši groze' se je razgovoril tudi Edo Flego, ki je pri Dravi opravljal vlogi trenerja in športnega direktorja. V pogovoru za spletni portal sportcom.hr je povedal. "Ko smo začeli zimske priprave, smo najeli tisto famozno hišo, o kateri se govori. Ta hiša je bila namenjena za šest oseb, ne pa za petnajst ali sedemnajst igralcev, kolikor se govori. Ko so se priprave zamaknile za dva tedna, sem se zahvalil za sodelovanje, pogodba mi je potekla in sem odšel. Po meni je odšlo še sedem, osem ključnih igralcev. O vsem, kar se je dogajalo po mojem odhodu, vem iz tistega, kar sem slišal in prebral. V klub so vstopile nekatere agencije, igralci so začeli prihajati z vsepovsod, govori se o nemogočih pogojih in podplačanih igralcih za to raven tekmovanja, trener je bil zamenjan po dveh krogih."
