Od letos bo zmagovalec pokala, ki za eno leto sede na kraljevski prestol nogometne Slovenije, za to prejel nov, drugačen pokal. Pri Nogometni zvezi Slovenije so si ga zamislili kot preplet sedmih pokrajin.
'Vsaka pokrajina ima svoj simbol, vse pa imajo še enega, ki jih med seboj povezuje – Nogometno zvezo Slovenije. Pokrajina, iz katere prihaja zmagovalec pokalnega tekmovanja, je eno leto v ospredju – na prvem mestu. Nosilec pokala prihaja iz ene pokrajine, zaznamovane z enim samim simbolom, a mora v sebi združevati tudi vse ostale, saj brez tega ni mogoče zmagati. Sedem pokrajin, sedem simbolov, en zmagovalec,' so zapisali pri NZS in takole obrazložili simbole posameznih pokrajin:
Štajerska
Na južnih pobočjih hribovite štajerske pokrajine se bohotijo vrste strumno poravnanih trt. Ne mraz ne veter ne vročina ne morejo premagati te rastline, ki tukaj vztraja že stoletja – najstarejša trta raste že več kot 400 let. Trpežnost, vztrajnost in moč simbolizirajo človekov boj za preživetje in pot preko trnja do zvezd. Trta je prvi simbol.
Koroška
Legenda o Kralju Matjažu, ki naj bi še danes spal pod Peco, je ena bolj znanih pri nas. Kralj Matija Korvin je bil dober vladar, vladal je pravično in pomagal vsem, ki so ga prosili za pomoč. Pod njegovo oblastjo je Koroška doživljala zlate čase, zato Kralj Matjaž simbolizira dobroto in blagostanje, ki naj bi se vrnili z njegovim prebujenjem. Kralj Matjaž je drugi simbol.
Notranjska
Podzemni kraški svet je prepreden s številnimi jamami, v katerih se skriva Proteus – človeška ribica. Kljub večni temi, mrazu in vlagi človeška ribica dokazuje, da življenje vedno najde svojo pot. Njen fascinanten videz simbolizira drugačnost in njeno brezpogojno sprejemanje. Človeška ribica je tretji simbol.
Prekmurje
Ravninska pokrajina, posejana z nizkim gričevjem, je pšeničnica Slovenije. Polja se raztezajo od obzorja do obzorja in v poletnih mesecih zažarijo v zlatem klasju. Izpod mlinskih kamnov prihaja moka, iz katere nastane kruh – simbol vse hrane, goriva, ki poganja človekovo telo. Klas je četrti simbol.
Dolenjska
Dobršen del te pokrajine prekrivajo gosti Kočevski gozdovi, ki so dom najstarejših dreves na slovenskem, med katerimi lahko srečamo tudi medveda. Najbolj značilen in tudi najbolj poznan izdelek, ki prihaja iz te pokrajine, je suha roba. Suhorobar, prodajalec suhe robe, simbolizira delavnost in pomen dela v človekovem življenju – kot pravi star slovenski pregovor: »Brez dela ni jela.« Suha roba je peti simbol.
Primorska
V tej obalni pokrajini sonce vlada nad morjem, v notranjosti pa se raztezajo vinogradi refoška, rebule in merlota. Kombinacija vsega naštetega prinaša občutek osvobojenosti od vsakdanje sivine, ki se tako hitro lahko zavleče v človekovo življenje. Morje s svojo navidezno neskončnostjo simbolizira svobodo. Sonce, ki vsako jutro znova vzide, pa upanje. Sonce nad morjem je šesti simbol.
Gorenjska
Najbolj hribovita pokrajina, nad katero se dvigajo mnogi dvatisočaki, med gorami skriva manj znan zaklad – gorenjski nagelj, ki je na Gorenjskem avtohtona rastlina in simbol naravne ter kulturne dediščine. Neusmiljena skalnata pokrajina obdaja mnoge zaselke, v katerih so hiše okrašene z rdečimi naglji, ki kažejo na lepoto in njen obstoj tudi v težjih razmerah. Gorenjski nagelj je sedmi simbol.
