Vladavino kralja Jana je, ko govorimo o Ekipinem izboru za naj nogometaša leta, ki ga vaš in naš časnik organizira vse od leta 2008 kot poklon igralcem najpopularnejšega športa na svetu, prekinil zgolj Josip Iličić. Bilo je leta 2019, ko je popularni Jojo prejel zgolj en (!) glas več od svojega reprezentančnega soigralca. Žirija, sestavljena iz 16 novinarjev Ekipe in 16 novinarjev drugih medijskih hiš, je bila takrat razdeljena kot nikdar pred in nikdar po tem. V izjemno tesnem boju je slavil virtuoz Atalante, ki je prekinil štiri leta trajajočo vladavino Jana Oblaka. A slednji se je že naslednje leto vrnil na prestol, ko je ugnal ravno Josipa Iličića. Prestol je obdržal tudi v letu 2021, ko je torej še šestič v zadnjih sedmih letih pometel s konkurenco in postal najboljši nogometaš Slovenije. Če k temu dodamo še leti 2012 in 2013, ko je bil sijajni vratar izbran za najboljšega mladega nogometaša deželice na sončni strani Alp, potem lahko hitro ugotovimo, da se Oblak v Ekipinem izboru počuti zelo domače.
Kolegi s tiskane izdaje in ostalih slovenskih medijev so izbrali najboljše tudi v treh drugih kategorijah, in sicer so za najboljšega mladega slovenskega nogometaša izbrali Benjamina Šeška, trener leta 2021, je postal Murin Ante Šimundža, nogometaš leta v prvi slovenski nogometni ligi pa je še en član Mure Žan Karničnik.
Če je v zadnjih letih 28-letni Škofjeločan bil ogorčen boj za prevlado predvsem z Josipom Iličićem, je bilo tokrat drugače. Tokrat je Jojo končal na tretjem mestu, pred svojim odličnim prijateljem Jasminom Kurtićem, ki je bil četrti, in pred Miho Zajcem, ki je končal na petem mestu. Drugo mesto je pripadlo Samirju Handanoviću, ki spada med železni repertoar Ekipinega izbora. Verjeli ali ne, toda izkušeni čuvaj mreže Interja je bil prav vsakič od leta 2008, ko smo začeli izbor za naj nogometaša leta, med kandidati za to laskavo lovoriko. To samo govori o sijajnosti in konstanti nekdanje številke ena slovenskega nogometa, ki se stara kot vino. Zdaj že 37-letni vratar je spomladi z Interjem osvojil svojo prvo ekipno lovoriko, postal je italijanski državni prvak, tudi v letošnji sezoni pa blesti in je trenutno s črno-modrimi na prvem mestu lestvice serie A. Prvič v zgodovini se je uvrstil tudi v zaključne boje najelitnejšega svetovnega klubskega tekmovanja, lige prvakov.
Fantastična statistika
Handanović je bil izjemen, a Oblak je bil še nekoliko boljši. Čeprav je Inter pripravil manjše presenečenje, ko je prekinil prevlado Juventusa, za kar je bil Sarma zelo zaslužen kot poveljnik najtrdnejše obrambe pri naših zahodnih sosedih, je Oblakov Atletico pripravil pravo malo senzacijo. V konkurenci Reala iz Madrida in Barcelone – takrat še Messijeve Barce, ne te zdajšnje – je osvojil naslov v španski la ligi. Jasno, da je imel slovenski vratar ključno vlogo pri osvojitvi naslova španskega državnega prvaka. Na igrišču je v la ligi preživel vse možne minute, na 38 tekmah prejel zgolj 25 zadetkov, kar 18-krat pa je svojo mrežo ohranil nedotaknjeno. Vnovič je osvojil nagrado Zamora, ki jo podelijo vratarju z najmanj prejetimi goli v sezoni. V ligi prvakov pa je imel Atletico nesrečo pri žrebu, da se je že v osmini finala pomeril s poznejšim zmagovalcem Chelseajem, a sezona 2020/21 bo vsekakor z zlatimi črkami ostala zapisana v zgodovini Atletica in tudi v Oblakovem življenjepisu.
Takoj za dvema evropskima prvakoma
Izjemne partije Slovenca so prepoznali povsod po svetu. Že vrsto let Oblak velja za enega najboljših vratarjev na svetu, vse več ljudi pa mu priznava, da je preprosto – najboljši. Zelo visoko se je kapetan slovenske reprezentance uvrstil tudi v izboru France Footballa, ki sicer podeljuje zlato žogo. Ker so pri najprestižnejšem individualnem priznanju v svetu nogometa po navadi »kratko« potegnili predvsem vratarji, saj je do zdaj kot edini to nagrado osvojil nekoč sijajni sovjetski vratar Lev Jašin, se je France Football leta 2019 odločil, da bo podelil novo nagrado, in sicer za najboljšega vratarja leta. Prvi izbor je pripadel Brazilcu Allisonu, ki je v tisti sezoni z Liverpoolom osvojil ligo prvakov, drugi je bil Marc-Andre ter Stegen in tretji Ederson. Na četrtem mestu je premierni izbor končal Jan Oblak, ki je leta 2021, v drugem izboru (za leto 2020 France Football zaradi koronavirusa ni podeljeval nagrad), napredoval za eno stopničko in končal kot tretji. Za zmagovalcem Gianluigijem Donnarummo, ki je z Italijo malce senzacionalno osvojil evropsko prvenstvo, in vratarjem Chelseaja Edouardom Mendyjem, ki si je z modrimi iz Londona pokoril Evropo v klubski konkurenci. Zanimivo, na desetem mestu je končal Samir Handanović.
Če je bila prva polovica preteklega leta za Oblaka sanjska, je bila druga malce bolj grenkega priokusa. Vsaj kar zadeva rezultate. Slovenski čuvaj mreže še naprej blesti, a njegov Atletico je zapadel v manjšo krizo in skoraj zagotovo ne bo obranil španskega naslova. Bo pa naskakoval evropsko krono, saj se je v ligi prvakov uvrstil v zaključne boje. Boleča rana iz leta 2021 je slovenska izbrana vrsta. Oblak je bil sicer njen z naskokom najboljši posameznik, izkazal se je tudi kot vodja zunaj igrišča, toda zgolj četrto mesto v skupini v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Katarju ga gotovo boli. Tako kot boli vse nas …
