GORAN OBREZ: Vzgajati moramo vse. Začenši z nami, pa potem z nogometaši, z vsemi funkcionarji, z navijači. Vse, kar hočete. Želimo imeti dobro vzdušje na stadionih, ko bo covid kriza mimo. Želimo, da bi bilo tudi obnašanje primerno, da bi se vsi počutili varne. Želimo, da je obnašanje, kot temu pravimo, na nivoju. In začenjamo s selektorjema, ki sta vrh nogometa, prav gotovo. Za začetek je z nami selektor članske nogometne reprezentance Slovenije, Matjaž Kek. In trenutni selektor reprezentance do 17 let, Agron Šalja, ki je tudi z nami. Bil je že v različnih selektorskih vlogah. Zato bomo kar takoj začeli na temo. Kakšen je lahko vpliv in ne nazadnje tudi vloga in kako daleč seže roka in vpliv selektorja kot moralne in vzgojne avtoritete?
MATJAŽ KEK: Lahko zelo daleč, lahko pa je roka zelo kratka. Gotovo je vloga nas, ki vodimo določeno skupino ljudi, ki se pojavljamo v medijih, ki stojimo ob črti, izredno pomembna. Ko se bodo gledalci vrnili, ko bo vse te norije konec ... Po drugi strani pa je nogomet tudi strast. Ti lahko vse zložiš v krasen predal, potem pa pride moment nogometne ekstaze, razburjenja, vzhičenja, razočaranja. Kljub temu sem mnenja in prepričanj oz. poskušam na ta način delovati, da nisem neka moralna vertikala, temveč s svojim nastopom in svojim zgledom, svojim obnašanjem vplivam na obnašanje vseh tistih, ki so v tem cirkusu, ki mu rečemo nogomet.
GORAN OBREZ: Slovenski pregovor pravi, da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Agron, zato je to vprašanje bolj namenjeno vam. Matjaž v svoje selekcije vključi že zgrajene osebnosti, pri vas pa je najbrž tudi vzgojna vloga bistveno pomembnejša. Kako se posvečate temu?
AGRON ŠALJA: Vedno, ko selekcioniraš nekega igralca, je to kompleksna stvar. Pri tem je treba vzeti veliko stvari v obzir. Moram povedati, da glede na dosedanje izkušnje, ker gre tudi v mlajših selekcijah - če gledamo od 16. do 19. let - za izredno visok nivo tekmovanja. Zato, da je nekdo sposoben igrati tak nivo tekmovanja, mora imeti neko mentalno moč. Se pravi, da je karakter zelo pomemben. Poleg talenta in vseh ostalih stvari.
GORAN OBREZ: Nogomet je podvržen številnim stereotipom. Ko rečem stereotipi, se strinjam, da gre večinoma za stereotipe, določene stvari pa vsaj občasno tudi držijo. Kaj mi storimo v zvezi z vzgojo nogometašev, da potem dejansko svojo vlogo vzornika opravljajo tako, kot mislimo vsi, da bi bilo prav? Česa recimo ne storimo in kaj bi še lahko storili?
MATJAŽ KEK: No, vedno se da nekaj narediti boljše, ampak če se navežem na stereotipe ... Včasih se mi zdi, da stereotipi obstajajo zato, da se razbijajo, sicer bi bilo vse skupaj dolgočasno. Mislim, da se začne in konec koncev tudi konča pri nekem spoštovanju, nekem odnosu do vseh dejavnikov v nogometu. Osnova izhaja iz vzgoje v družini in na koncu koncev tudi skozi vzgojo v izobraževanju, kolikor pač komu uspe v tem današnjem norem svetu. Spoštljivost in odnos do soigralcev, do nasprotnih soigralcev, sodnikov, medijev, gledalcev, navijačev. Vse to zaporedje se pozna. Vedno pa se zgodi, da nekomu pregori varovalka in reagira na svoj način. Jaz pravim, da v tem ni nič slabega, razen če pelje v zaničevanje, rasizem, ksenofobijo ali karkoli drugega.
GORAN OBREZ: Kaj bi rekla, kakšne so vrednote dobrega nogometaša?
MATJAŽ KEK: Da je dober, kvaliteta. Kvaliteta na igrišču, ob igrišču, kvaliteta, ko ni nogometaš. Vrednote se ne smejo odmikati od družbenih norm, čeprav je tudi tu toliko stvari, za katere bi raje videl, da jih mladi ne vidijo in ne posnemajo. Še enkrat pravim, da nam ne bo uspelo spraviti v eno škatlico vseh ta pridnih in da bodo samo ti funkcionirali. Nikoli. Poudarjam odgovornost in spoštovanje. Velikokrat sem že govoril na temo, ali igrati za reprezentanco ali ne. Meša se mi, ko mi nekdo postavi to vprašanje. Zame je to največja vrednota, kar obstaja. Če tega ne želiš, odpade vse ostalo. Če nisi spoštljiv do sebe, do soigralcev, dresa, himne in zastave, potem je zame konec neke zgodbe.
GORAN OBREZ: Agron, ko kličete nogometaše v mlajše selekcije, reprezentančne selekcije, ali je moč občutiti razlike tudi v njihovem vzgojnem procesu, če tako rečem, glede na to, od kod prihajajo oziroma ali obstajajo razlike recimo med nogometaši, ki izhajajo iz tega in tega trenerja ali iz tega in tega okolja od nekaterih drugih, ki so vodeni drugje in drugače? Ste kdaj to opazili? Najbrž se to vidi tudi pri obnašanju in spoštljivosti tako do strokovnega štaba kot do soigralcev.
AGRON ŠALJA: Določenih razlik v sami spoštljivosti ni opaziti. Tu so vsi b.p. Zanimivo je recimo bolj to, da zlasti mlajšim igralcem na začetku reprezentančne kariere to povzroča celo stres. Ko pridejo, so tihi, se držijo zase, morda se pogovarjajo s soigralcem iz kluba, z ostalimi težko. Pomembno je, da jim pomagamo, da začnejo delovati, ne samo na igrišču, temveč da že v samem hotelu oz. kjerkoli pač so skupaj, začnejo delovati kot skupina.
GORAN OBREZ: Kako navijaška nestrpnost vpliva na nogometaše na igrišču? Se to sploh sliši?
AGRON ŠALJA: Vsi poznamo primere tudi v Sloveniji, ko so navijaške skupine po neuspešnih rezultatih moštva grozile in še marsikaj drugega. Seveda vpliva. Slišal sem, da je bilo te igralce na naslednji tekmi strah, saj imajo to nekje v zavesti. To gotovo ne sodi v šport in ni del športa.
GORAN OBREZ: Je lahko nogomet eden tistih, ki da v tem pogledu res dobre zglede in razširi svoje sporočilo, ki ga tako zelo propagira tudi UEFA? Vemo, da imamo ta hip slovenskega predsednika. Vemo, kako pomemben je nogomet. Ali lahko dosežemo to z nekimi zgolj vzgojnimi ukrepi in povsem brez represije? Tu ne mislim samo na ogroženo varnost na stadionih. Covid čase dajmo na stran. Vsi upamo, da se vrnemo v normalo. Želimo polne stadione, želimo vzdušje, želimo glasno navijanje. To je jasno. Nikakor pa si ne želimo rasizma in raznih drugih oblik nestrpnosti. Koliko lahko nogomet pomaga s pravilnim pristopom, da bi celotna družba morda postala bolj strpna?
MATJAŽ KEK: Mislim, da predvsem s pozitivnimi primeri. To lahko vidimo vsak vikend. Zdaj se pravzaprav igra že vsak dan. Dejstvo je, da v dnevnem pregledu zdaj izstopajo negativizem in negativne stvari. Samo govoriti, nakladati in pametovati tudi ni prav. Pozitivna dejstva. Nogomet je v naši družbi zastopan, tako kot je. Lahko je samo še bolj, manj je težko. Tisti, ki smo v nogometu in ki smo del pozitivnega cirkusa, kot temu pravim, moramo s pozitivnimi dejanji pokazati, v katero smer naj gre vse skupaj.
Kakšen je vpliv nogometnega selektorja kot moralne in vzgojne avtoritete? Kaj so vrednote dobrega nogometaša? Je karakter pri selekcioniranju mladih nogometašev pomemben? Koliko lahko nogomet pomaga s pravilnim pristopom, da bi celotna družba postala bolj strpna?
Celoten intervju si oglej na Union.si!
