Radenko Mijatović bo tudi v naslednjih štirih letih predsednik Nogometne zveze Slovenije. Edini predsedniški kandidat je na današnji volilni skupščini, ki je potekala virtualno, dobil 27 glasov, kolikor jih je tudi glasovalo. Delegatov je bilo sicer 29.
Mijatović je prvi mandat nastopil 15. decembra 2016, takrat je nasledil Aleksandra Čeferina, zdaj predsednika Evropske nogometne zveze. Takrat je imel protikandidata v Matjažu Nemcu. Mijatović je takrat slavil s 23 glasovi od 30.
"Počutje je takšno kot pred volitvami. Glede na to, da ni bilo drugih kandidatov, je bilo to pričakovano. Z izidom sem zadovoljen," je takoj po novi izvolitvi dejal Mijatović in dodal, da ta funkcija zahteva veliko dela. "Je pa v Sloveniji veliko ljudi, ki bi lahko bili dobri predsedniki zveze."
Kot je dodal, je biti predsednik zveze, ko se nogomet sooča z največjimi izzivi, čast in odgovornost. "Odločitve za kandidaturo ni lahko sprejeti. Je pa lažje s sodelavci, ki ustvarjajo podporno okolje. Vsem bi se zahvalil za podporo v prejšnjih štirih letih. Naredili smo veliko dobrega, ampak danes se raje osredotočimo na prihodnost, ki je nepredvidljiva in negotova. Glavna naloga bo upravičiti zaupanje in izpolniti obljube, ki smo jih dali nogometu," je ob nagovoru skupščini povedal stari in novi predsednik.
Mijatović je prvi mandat nastopil 15. decembra 2016, takrat je nasledil Aleksandra Čeferina, zdaj predsednika Evropske nogometne zveze. Takrat je imel protikandidata v Matjažu Nemcu in dobil 23 glasov od 30.
Mijatović je sicer četrti predsednik NZS. Pred Čeferinom, eden glavnih dosežkov v času njegovega predsedovanja (2011-2016) je bila izgradnja nacionalnega nogometnega centra na Brdu pri Kranju, sta zvezo vodila Rudi Zavrl in Ivan Simič. Zavrl je na čelo NZS prišel že marca 1989, ko je predsedoval takrat še eni izmed republiških zvez, položaj pa je obdržal tudi po osamosvojitvi Slovenije. Medijsko gotovo najodmevnejša dosežka v času njegovega predsedovanja sta bili uvrstitvi članske reprezentance na evropsko prvenstvo leta 2000 in na svetovno prvenstvo leta 2002.
Simič pa je bil na mesto predsednika NZS izvoljen februarja 2009 in bi njegovo mandatno obdobje moralo trajati do 2013. Toda 17. novembra 2010 je po številnih nesporazumih s Sindikatom profesionalnih igralcev nogometa in člani slovenske reprezentance s pisno izjavo odstopil z mesta predsednika NZS. V njegovem mandatu se je Slovenija drugič v zgodovini uvrstila na svetovno prvenstvo in tam vpisala tudi prvo zmago.
V Mijatovićevem mandatu uvrstitve na veliko tekmovanje še ni. "Dejstvo je, da si vsi želimo, da bi se kakovost slovenskega nogometa in tudi rezultati dvigali. Pred nami so nove kvalifikacije za evropsko in svetovno prvenstvo, želeli bi si biti na vsaj ne enem izmed teh," je dejal Mijatović.
"Obenem iščemo tudi sponzorja prve lige za naslednja štiri leta in odziv je dober, kar kaže, da je slovenska liga zanimiva. Veliko je tega, kar se da izboljšati, tudi oglaševalsko in marketinško dvigniti raven zanimanja, ko se bodo gledalci vrnili na stadione. Tu je tudi še ženski nogomet, pa infrastruktura, vključevanje mladih v klube, da bo tudi reprezentanca imela kaj od tega, in drugo."
Pred vrati je tudi EP do 21 let, ki ga bosta prihodnje leto gostili Slovenija in Madžarska. V mladi slovenski vrsti so v zadnjem času napetosti med selektorjem Primožem Gliho in igralci, ki naj ne bi več želeli igrati pod njegovim vodstvom.
"V vsaki skupnosti prihaja do konfliktov. Reprezentanti so se uprli, moja naloga in naloga zveze je bila, da ugotovimo, za kaj je šlo. V kratkem pa se bomo odločili tudi o tem. Zveza pa se ne odloča na podlagi medijskih pritiskov ali zapisov," je dejal Mijatović in poudaril, da selektorja lahko razreši izvršni odbor na predlog predsednika.
Danes so sicer volili tudi štiri podpredsednike, glasovalo je 29 delegatov, ki so prav toliko glasov dali Stanku Glažarju in Gvidu Mravljaku, 27 Danilu Kacijanu, 22 pa Dejanu Germiču. Prvič je bila med kandidati tudi ženska, Tamara Šnofl je dobila pet glasov.
"Na NZS dajemo veliko možnosti tudi ženskam. Tamara Šnofl je kampanjo začela pozno, je pa bila to osvežitev in se je zelo dobro odrezala. Ženske v nogometu so vedno dobrodošle, želimo si jih še več," je še povedal Mijatović.
Skupščino je spremljal tudi Čeferin. "NZS dela zelo dobro in je pri Uefi zelo spoštovana. Zelo pomembno je, da je zveza, iz katere je predsednik Uefe, uspešna, transparentna. Vse to NZS je. Tako kot ona meni nudi podporo tudi jaz njej. Si pa želim, da bi se čim prej vrnili gledalci na stadione, da bi se videvali osebno in da bi nehali komunicirati prek novih tehnologij. Meni so bolj všeč stare," je v uvodu skupščine dejal Čeferin.
Za zdaj pa pri tem ostajajo moderne zaradi novega koronavirusa. "Živimo v nepredvidljivih časih. Želimo si igrati nogomet, a ne za vsako ceno. Vse bo odvisno od epidemiološke slike in ukrepov države, prisluhnili bomo tudi klubom. Za zdaj vsaj prva liga teče normalno, ampak vsak dan lahko pride do spremembe, kot lahko vidite," je še povedal Mjatović.
