Pri prihodkih bo največ, 26 odstotkov, predvidoma prispevala Evropska nogometna zveza (Uefa), sledijo televizijske in medijske pravice s 23 odstotki, sponzorji pa s 15 odstotki. Mednarodna nogometna zveza (Fifa) bo predvidoma prispevala osem odstotkov, iz javnih virov pa si NZS obeta štiri odstotke.
"Mislim, da nogomet kot blagovna znamka raste po celem svetu, tu so nova tekmovanja, kar privablja oglaševalce, posledično raste tudi vse ostalo. Vlaganje v nogomet je vse večje, tako tudi mi kot majhna zveza predvsem pri Uefi dobimo delež iz solidarnostnih sredstev. Pa tudi trženje naše prve lige in članske reprezentance je zelo v redu, je pa res, da bomo potrebovali še nekaj boljših rezultatov, če hočemo prihodke s tega naslova še povečevati," je vzroke za rekordne načrtovane prihodke pojasnil predsednik NZS Radenko Mijatović.
Največ stroškov bodo "povzročile" vse reprezentance (ženske in moške) s 34 odstotki stroškov, delovanje NZS in članic bo "odneslo" 21 odstotkov, klubska tekmovanja 18, futsal 12, nogometna infrastruktura in NNC Brdo pa skupaj šest odstotkov.
V letu 2017 so prihodki znašali 13.910.874 evrov, kar je bilo skoraj 1,7 milijona več kot leto poprej. Največ, 25 odstotkov, je prispevala Uefa, po 21 odstotkov pa sponzorstva ter medijske pravice in oglaševanje. Javni viri so prinesli štiri odstotke, Fifa pa osem odstotkov.
Odhodki so znašali 13.530.263 evrov, največ je stala A-reprezentanca (22 odstotkov), sledijo pa klubska tekmovanja z 19 odstotki in drugo (NNC Brdo, finančni odhodki, sofinanciranje infrastrukture, Medobčinske nogometne zveze, sodniške in trenerske zadeve) s 17 odstotki.
V letu 2018 so nekateri ključni poudarki v programu dela ti, da članska reprezentanca osvoji prvo mesto v svoji skupini lige narodov (v konkurenci Norveške, Bolgarije in Cipra), da povečajo obisk na tekmah članske vrste, da se ena mlajših selekcij uvrsti na EP, da se število evidentiranih igralcev dvigne na 55.000, da nadaljujejo vlaganje v infrastrukturo (530.000 evrov), klube (dober milijon) in drugo.
Glede povečanja števila registriranih igralcev je bilo zadnje leto uspešno, saj se je v primerjavi s prejšnjimi leti število povečalo na 46.773 (žensk 2456), leto prej je bilo 43.086.
Prav tako se je povečala televizijska gledanost Prve lige Telekom Slovenije, v sezoni 2016/17 je povprečno število gledalcev na prenos znašalo 76.103, sezono pred tem pa 61.631. Skupno si je tekme na stadionih ogledalo 248.750 gledalcev, povprečno 1381 na tekmo, največji obisk pa je bil na dvoboju Olimpije in Maribora (13.770).
Predsednik NZS Radenko Mijatović je v uvodnem nagovoru izpostavil tudi to, da je bila širitev druge lige na 16 klubov zadetek v polno, ne nazadnje so drugoligaši prvič tudi na televizijskih ekranih.
Mijatović je ob tem poudaril, da je bila NZS uspešna tudi na drugih področjih, da so ob gospodarnem ravnanju tudi finance uravnotežene, izpostavil pa je tudi reprezentančne uspehe (predvsem preboj izbrane vrste do 17 let na majsko evropsko prvenstvo v Angliji), nastope slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih (Maribora in Domžal), uspešno izpeljano in odigrano EP v futsalu in drugo.
Na skupščini so potrdili tudi nov sistem tekmovanja v tretji ligi, tako bo 3. SNL od sezone 2019/2020 namesto v štirih organizirana v dveh ligah, in sicer 3. SNL zahod in 3. SNL vzhod. V obeh bo po 14 ekip.
Ob tem so podelili tudi številne plakete NZS, dobili so jih Marko Kovačič, Jože Hafner, Branko Dikić, Ivan Oberstar, Ratko Štefan, Vladimir Zver, Darko Klarič, Ivan Tkalec, Alojz Nemec, Štefan Žižek, Bogomir Nemec, Franc Nani Matjašič, Mile Burić, Anton Korošec in Slavko Sakelšek.
Za 50 let delovanja so plakete dobili ŠD Kondor Godešič, NK Mirna, ŠD Sveti Jurij v Slovenskih goricah, NK Grad, ŠD Gerečja vas, za 75 let NK Šmarje pri Jelšah, za 90. obletnico ustanovitve pa posebno priznanje NK Železničar Maribor. Priznanje častni član NZS sta dobila Andrej Pongračič in Franc Kopatin.
