Poletje v Stožicah je bilo zelo zanimivo, razgibano, spremenilo se je marsikaj. Začela se je nova zgodba. Po Izetu Rastoderju z Milanom Mandarićem v glavni vlogi. Kakšni so vaši občutki ob vsem skupaj?
Za zdaj odlični. V zgolj nekaj tednih je v primerjavi s preteklostjo opaziti razliko, stvari se premikajo v pozitivno smer. Na bolje.
V čem je zaznati to razliko?
Ne bom govoril, da je bilo v prejšnjih sezonah slabo. Nikakor ne. Vsi vemo, da so bila izplačila denimo redna, kar je v teh težkih časih izjemnega pomena, ampak izboljšale so se nekatere organizacijske zadeve. Natanko se ve, kdo kaj dela, naloge so razdeljene, obeta se tudi prenova mlajših selekcij, kar je za nadaljnji razvoj kluba nadvse pomembno. Mladinski pogon bo kmalu začel delovati, kot smo si vsi želeli, to so zame vsekakor veliki koraki. In hkrati zagotovo razkrivajo tudi resnost namenov Milana Mandarića.
Kakšno je vzdušje v klubu?
Zelo pozitivno, čutiti je novo energijo, k čemur je nedvomno pripomogla tudi uvodna prvenstvena zmaga. Prebili smo led, prav tako je nadvse obetavno, da se je v času dopustov zbralo kar lepo število gledalcev. Olimpija igra atraktivno, kar je od nekdaj želja ljubiteljev nogometa v Ljubljani.
V prestolnici se vedno znova poudarja atraktivnost. Mar v športu rezultat vendarle ni najpomembnejši?
Niti najmanjšega dvoma ni, da so pomembni, najpomembnejši. To šteje in prinaša uspehe, vendar menim, da je treba med rezultati in umetniškim vtisom najti ravnovesje. Vsi vemo, da si Ljubljana želi atraktivnega nogometa, česar kar tako pač ne gre zanemariti. V prvi vrsti pa je dejstvo, da Ljubljana potrebuje močno Olimpijo, ki bo konkurenčna Mariboru. Mislim, da bi se v tej sezoni to lahko zgodilo, da smo na zelo dobri poti.
S prihodom Milana Mandarića oziroma odhodom Izeta Rastoderja so se na tribune vrnili tudi Green Dragonsi. Tudi z njimi je stanje duha v Stožicah drugačno, ozračje nogometno.
Izjemno pomembno je, da sta prvi mož kluba Milan Mandarić in generalni direktor Ranko Stojić z navijači dosegla dogovor o vrnitvi v Stožice. Uvodna preizkušnja z Gorico je najboljši dokaz, kaj pomenijo. Njihova spodbuda je dodaten motiv za igralce, ob pravšnji energiji s tribun lahko kdaj pa kdaj presežejo stvarne sposobnosti. Ozračje je bilo zares odlično, pri navijanju so se jim pridružili še drugi obiskovalci, bilo je čudovito. Čutiti je bilo, kako so si vsi želeli uspeha Olimpije in so tudi sami hoteli prispevati svoj delež k želenemu dosežku.
Vsi vemo, da imate z Green Dragonsi odličen odnos, da ste ljubljenec navijačev. Predvidevam, da ste tudi vi imeli prste vmes pri njihovi vrnitvi. Ali se morda motim?
Kakšna je bila moja vloga, sploh ni pomembno. Pomembno je le to, da so navijači znova v Stožicah.
Kakšno podrobnost vendarle lahko razkrijete.
Drži, na neki način sem pomagal, veliko sem se pogovarjal z njimi, izmenjavali smo mnenja. Že leta imam z navijači poseben odnos, ki smo ga zgradili v času mojega igranja za Olimpijo, in zelo dobro vem, kako je igrati ob njihovi podpori. Vsekakor so pomembni in zdaj smo naposled spet dočakali, da so se vrnili na svojo tribuno, kar je bila velika želja vseh v klubu. Zdaj imajo igralci nalogo, da jim z dobrimi igrami še bolj zlezejo pod kožo. Tako njim kot vsem drugim privržencem, za katere upam, da jih bo na stadionu iz tedna v teden več. Verjamem, da ni daleč dan, ko bomo lahko govorili o tem, da je povprečni obisk na domačih tekmah Olimpije okrog pet tisoč gledalcev. To bi bilo res izjemno. Še posebej če vemo, kako je bilo v zadnjih sezonah, obisk bo kakopak v največji meri odvisen od iger in uspehov ekipe.
Si morda znate z današnje perspektive razložiti, zakaj je bil Izet Rastoder taka težava, zakaj ga navijači niso sprejeli?
Danes bi bilo najlažje biti pameten in govoriti, da je Izet Rastoder to in to počel narobe. Ne smemo zanemariti oziroma pozabiti, da je bil glede izplačil zelo korekten, da s tem nikoli ni bilo težav, kar je v Sloveniji redkost, kar zadeva športne zadeve, pa si je bržčas privoščil kakšno napako. V posameznih trenutkih bi morda lahko sprejel kakšno drugačno odločitev. Tudi to, da ni dosegel dogovora z navijači, je bila kakopak velika težava. Slišati je bilo mogoče tisoč in eno zgodbo, kaj naj bi bilo bistvo spora, vendar mislim, da bo razkritje prave resnice ostalo večno vprašanje. Nekdanji predsednik in navijači se preprosto niso mogli srečati na isti valovni dolžini in seveda močno upam, da se kaj podobnega ne bo več ponovilo.
V pretekli sezoni ste bili dejavni v selekciji U-15, sodelovali ste tudi pri treningih članske ekipe in vadili z napadalci, odslej naj bi bilo drugače. Ali drži, da boste neke vrste ambasador Olimpije?
Da, Milan Mandarić mi je ponudil takšno vlogo, pogovarjala sva se o tem, da bi promoviral Olimpijo, kolikor bi bilo le mogoče, na številnih področjih. Vsekakor se bom trudil po najboljših močeh, v to bom vložil celega sebe, toda vseh zadev še nisva dorekla. Iz preprostega razloga, ker je bila v zadnjem kratkem obdobju prioriteta prva ekipa, ki je pač najpomembnejši del vsakega kluba. Dela je bilo ogromno, zdaj pridejo na vrsto tudi druge stvari. Prav tako si želim, da bi bil še naprej vključen v delo mlajših selekcij in morda tudi članske ekipe. Da bi še naprej poskušal pomagati napadalcem, delo na igrišču me nadvse veseli.
Kakšni so cilj nove Olimpije v tej sezoni? O tem ste se najbrž veliko pogovarjali.
Osnovni cilj je zagotoviti si nastop na mednarodnem prizorišču. To je bistvo, želje so seveda povezane z naslovom prvaka. Ampak o tem igralci kljub vsemu ne smejo pretirano razmišljati, namesto tega morajo ostati osredotočeni zgolj na to, da bi vsak trening opravili stoodstotno in bili na vsaki naslednji tekmi čim boljši. Vse drugo bo prišlo samo od sebe. Če se bo ponudila priložnost za prvenstveno lovoriko, bomo zagotovo storili vse, da bi jo izkoristili.
V kolikšni meri bi lahko na razplet v prvenstvu vplivalo zgodnje slovo Maribora od evropskega prizorišča?
Uf, zanimivo vprašanje. Jasno je, da je imel Maribor velike ambicije, tako kot jih je imel v preteklih letih, in da za Štajerce, tako za vse v klubu kot navijače, to pomeni precejšnji šok. Videli bomo, kako se bodo v Ljudskem vrtu odzvali na nastale razmere, vendar se roko na srce s tem ne smemo pretirano obremenjevati. Osredotočeni moramo ostati nase.
Ste se morda v Ljubljani vsaj malce naslajali nad vijoličasto tragedijo v kazahstanski prestolnici?
Ne, nikakor ne. Niti po naključju. Vsi smo na neki način navijali za Maribor. Ker vsi vemo, kaj pomenijo uspehi v Evropi za slovenski klubski nogomet. Vijoličasti so v preteklih letih storili ogromno, uspele so jim velike stvari, vredne vsega spoštovanja, zdaj se jim je vse skupaj malce obrnilo, zmanjkalo jim je tudi nekaj sreče. Mariborčani bodo odslej osredotočeni zgolj in samo na prvenstvo, na pokalno tekmovanje, in nobenega dvoma ni, da jih zanimata le lovoriki.
Najbrž ste kdaj tudi sami doživeli podobna razočaranja, kot so ga Marcos Tavares in soigralci. Kako se igralec počuti v takšnem položaju? Gotovo se ni lahko pobrati?
Če se ukvarjaš s športom, je seveda nemogoče, da kdaj ne bi doživel velikega razočaranja. Brez tega preprosto ne gre. So zmage in porazi, sta veselje in žalost. Ni lahko, ampak naposled ti ne preostane drugega, kot da na vse skupaj pozabiš in greš naprej. Težko se je pobrati, o tem ni niti najmanjšega dvoma. Potrebuješ nekaj časa. Koliko, je odvisno od številnih dejavnikov. Mariborčani gotovo imajo olajševalno okoliščino, da ima Zlatko Zahović s takšnimi položaji ogromno izkušenj in bo znal najti način, kako fante spet vrniti na želeno pot in jih prepričati, da misli osredotočijo zgolj in samo na domače prizorišče.
Ali v Ljudskem vrtu pričakujete kakšne večje premike?
Za marsikoga bi bilo najlažje priti v garderobo in se znebiti sedmih ali osmih igralcev, a prepričan sem, da Zlatko Zahović tega ne bo storil. In tudi sam menim, da to ne bi imelo smisla. Mariborčani bodo prav gotovo storili vse, da se bodo v čim krajšem času znova zbrali in nadaljevali svojo pot. Igralci bodo bržčas postavljeni pred dejstvo, da je prvenstvena lovorika nujno zlo. Mislim, da se bodo računi izstavljali na koncu sezone.
V drugem krogu kvalifikacij za ligo Europa je izpadel tudi Koper, Slovenija na mednarodnem prizorišču nima več svojega predstavnika. Je liga tako slaba ali gre za splet okoliščin?
To, da v Evropi ni več nobenega slovenskega kluba, seveda ni dobro, vendar bi bilo lahko tudi drugače. Mariboru bi z nekaj sreče lahko uspelo, tudi koprska podoba je bila veliko boljša, kot bi lahko sklepali po rezultatu. Dvoboj bi se lahko obrnil tudi v drugo smer. Skoraj zanesljivo se bodo zdaj mnogi oglašali s trditvami, da je naša liga slaba, toda menim, da ni tako. Je dobra in v tej sezoni bo tudi zelo zanimiva, o tem sem prepričan. Ne pozabimo, da je bil tudi Maribor del te lige, ko je igral v ligi prvakov in trikrat zapored v skupinskem delu lige Europa. Tako slaba potemtakem le ni, mar ne? Čemu podcenjevanje, če za to ni niti najmanjše potrebe? Kot sem že dejal, verjamem, da je pred nami zelo zanimivo in razburljivo prvenstvo, v katerem bodo ljubitelji nogometa prišli na svoj račun. Cilji Maribora so vedno najvišji, Olimpija ima prav tako visoke ambicije, enako velja za Koper, Domžale merijo visoko, Zavrč je sestavil močno ekipo, Celjani bi se znova radi uvrstili v Evropo. Obeta se marsikaj zanimivega.
Kakšen je dolgoročen projekt Olimpije?
Prihod Milana Mandarića pomeni, da mora Olimpija stopiti stopnico višje. Na začetku je vedno osnovni namen zagotoviti nastop v Evropi, cilj mora biti seveda tudi naslov prvaka. Razmišljanjem o tem se bo nemogoče izogniti. Prav tako je nadvse pomembno, da se spremembe dogajajo v mlajših selekcijah, postavili se bodo trdni temelji, na katerih bo lažje graditi prihodnost. V Ljubljani je veliko talentov in moramo jim omogočiti, da pokažejo svoj potencial, in jim hkrati pomagati, da ga še dodatno razvijejo, da bodo še boljši.
Kakšen vtis je na vas v dozdajšnjih pogovorih napravil Milan Mandarić?
Je velik gospod, z njim se je užitek pogovarjati. O čemerkoli, nogomet ima v »malem prstu«. Vemo, kje vse je že delal in kaj mu je uspelo, njegove izkušnje so neprecenljive. Zdaj se še nekoliko bolj podrobno seznanja z okoljem, ki je morda nekoliko bolj specifično, kot je bil navajen doslej, a prepričan sem, da bo hitro našel pravšnji način, kako uspeti oziroma uresničiti zamisli, ki so nedvomno zelo ambiciozne.
Kaj pa generalni direktor Ranko Stojić?
Super človek, zelo ambiciozen. V ospredju je kajpak članska ekipa, ampak zelo me veseli, da razmišlja širše in veliko pozornosti posveča tudi mlajšim. Kot sem že poudaril, je to zelo pomembno. Verjamem, da se bodo tudi pogoji za delo kmalu izboljšali in da bo Olimpija v prihodnje napredovala na vseh področjih. Tako na rezultatskem kot v organizacijskem ustroju.
Kaj menite o Marijanu Pušniku?
Poznam ga že od prej, čeprav nisva nikoli sodelovala. Izžareva posebno energijo, je velik entuziast, fanatičen delavec. Takšno zagnanost prenaša tudi na fante, kakovost dela je temu primerna. Popolnoma jasno pa je, da o trenerju sodijo rezultati. Verjamem, da jih bo Marijan Pušnik imel in da ga bo Ljubljana hitro vzljubila ter spoštovala.
Si upate napovedati, kateri od igralcev bi utegnil zaznamovati sezono? Kdo bo eksplodiral?
O drugih ne bi govoril, v Olimpiji imam precej favoritov. Imamo kup obetavnih, odličnih igralcev, med katerimi so Miha Zajc, Andraž Šporar, Ezekiel Henty, Nik Kapun in Rok Kronaveter, za katerega sem zelo vesel, da se je na debiju predstavil na tak način. Še bi lahko našteval, želim pa si, da bi eksplodiral Andraž Šporar. Mislim, da je napočil njegov čas. Da se dokončno uveljavi in prevzame odgovornost. Dobro ga poznam, veliko sem delal z njim in vem, da ima izjemne sposobnosti. Je neverjetno močan, tehnično odlično podkovan, poleg tega ima sijajen občutek za prostor, tudi v nepredvidljivih položajih se odlično znajde. Zdi se mi vedno bolj podoben Zlatanu Ibrahimoviću, zato ga tudi kličem mali Ibra. Res ima vse lastnosti, da bi lahko postal vrhunski napadalec, prav tako je pomembno, da je z mislimi zgolj in samo pri Olimpiji. Ne razmišlja več o odhodu, kot je bilo še nedolgo nazaj, ampak je osredotočen le na to, da bi bil v tej sezoni čim boljši v dresu našega kluba. Vsekakor je igralec za velike stvari in močno upam, da bo to tudi potrdil. Nekoč bo igral v močnem evropskem klubu.
Za konec se dotakniva še reprezentance, selektor Srečko Katanec in njegovi varovanci v kvalifikacijah za prihajajoče evropsko prvenstvo niso v najboljšem položaju. Ste razočarani?
Položaj ni najboljši, ampak ne bom rekel, da sem razočaran. Sem večni optimist, tako je tudi v primeru naše izbrane vrste. Odločilne preizkušnje še prihajajo in verjamem, da bodo fantje na želeni ravni. Pustimo jih pri miru in skoraj prepričan sem, da bodo izpolnili naša pričakovanja ter se uvrstili na zaključni turnir.
