Domžalčani so sicer v večjem delu dvoboja prevladovali, toda varovanci trenerja Rodolfa Vanolija so bili dovolj organizirani in disciplinirani ter hkrati tudi nevarni, da so uresničili veliki cilj.
Otvoritev obračuna nikogar ni presenetila. S prednostjo, ki so si jo zagotovili na Bonifiki, so Koprčani s številnimi igralci zgostili prostor na svoji polovici igrišča in ob prežanju priložnosti za protinapad pobudo prepustili gostiteljem, ki so od prve minute delovali precej živahno.
DRON NAD KAMNIŠKO BISTRICO
V tem obdobju se je na stadionu ob Kamniški Bistrici pojavil tudi nepovabljeni gost. Nad igralno površino je začel krožiti dron, po mnenju četrtega sodnika Uroša Bense prenizko, zato so bili gostitelji prisiljeni sprožiti akcijo umika letečega predmeta, kar jim je uspelo zelo hitro.
Medtem se razmerje moči na zelenici ni spremenilo. Varovanci Luke Elsnerja so si še naprej prizadevali izničiti zaostanek s prve tekme, ampak poti do vrat niso našli. Koprski zid je bil neprebojen, domačim nogometašem ob pomanjkanju idej skoraj ni preostalo drugega, kot da so poskušali s streli z razdalje, toda Vasja Simčič je bil dovolj zanesljiv.
Ko so v končnici prvega dela naposled našli razpoko v primorskem zidu, pa je bil Slobodan Vuk po podaji Nejca Skubica z desne strani iz ugodnega položaja premalo natančen. Še pred tem so se na nasprotni strani razburjali kanarčki, ko je Matej Jug na robu kazenskega prostora dvoboj Amarja Rahmanovića in Gabra Dobrovoljca (pre)hitro ocenil kot prekršek gostujočega igralca in preprečil veliko nevarnost za Nejca Vidmarja.
Zlasti energični Rodolfo Vanoli se je s takšno odločitvijo težko sprijaznil, toda ob odhodu na odmor je bil lahko z izvedbo svojih fantov zadovoljen. Predvsem v drugi polovici prvega dela, ko so bili ob disciplinirani obrambi po odvzeti žogi dovolj čvrsti, agresivni in samozavestni, da so jo dalj časa zadrževali v svoji posesti in tekmecem povzročali nekaj preglavic.
A za goste z Obale je bilo vsekakor najpomembnejše spoznanje, da so izpolnili osnovni cilj. Mrežo so ohranili nedotaknjeno, seveda ob zavedanju, da so opravili šele tri četrtine naloge, na drugi strani so se domačini lahko tolažili s tem, da je za želeni dosežek na voljo še vedno dovolj časa.
V nadaljevanje so Domžalčani krenili zelo odločno, velika zagnanost se je zelo kmalu začela prepletati z živčnostjo. Koprčanom se namreč ni ravno pretirano mudilo, kar je Luko Elsnerja vse bolj spravljalo v obup. A gostje se s tem niso kaj prida obremenjevali. Ohranili so mirno kri iz vztrajali pri svojem načinu igre.
"Iskali" so čim več prekrškov in takšnega ob nekoliko pretirani zagnanosti Dejana Trajkovskega ob desni stranski črti dočakali v 61. minuti. Mariborčan je nepravilno oviral Gorana Galešića, ki je tudi izvedel prosti strel. Odlično je podal pred vrata, kjer je visoko skočil Denis Halilović in žogo z glavo preusmeril v daljši kot nemočnega Nejca Vidmarja.
Domačemu trenerju ni preostalo drugega, kot da vse sile usmeri v napad. Aktiviral je Rudija Vancaša Požega in Mateja Eterovića, kar se mu je kmalu obrestovalo z izenačenjem, a je imel prste vmes tudi koprski vratar, ki je po strelu Matica Črnica slabo posredoval in gostiteljem vrnil upanje.
Nato je sledil pričakovan scenarij, začelo se je obleganje gostujočih vrat. Domžalčani so se trudili po najboljših močeh, toda kljub nekaj obetavnim položajem namena niso dosegli. Zasedba z Bonifike je zdržala vse nalete je ob pravšnji meri discipline in ob fanatičnem pristopu ohranila neodločen izid, s katerim so si zagotovili priložnost, da se bodo potegovali za pokalno lovoriko.
Še več, prelevili so se v favorite, finale bo namreč 20. maja na njihovem stadionu. Domače slavje bodo skušali preprečiti Celjani, ki so v torek v Areni Petrol poskrbeli, da prvič po petih letih v zaključnem obračunu ne bo Mariborčanov.