Njegovo obetavno kariero je skazila huda poškodba levega kolena, dogajanje po prvi operaciji pa bi lahko brez težav uprizorili na filmskem platnu.
Poleti 2010 je otrok vijoličastih zapustil Ljudski vrt in se odpravil na sanjski otok sredi Atlantskega oceana, Madeiro. Štajerski ponos je imel ob koncu prejšnjega in na začetku tega desetletja ogromne finančne težave, športni direktor Zlatko Zahović in sodelavci pa so poskušali z zategovanjem pasu in nekaterimi prodajami vrniti klub na zeleno vejo. Del rešitve sta pomenili tudi prodaji Dejana Školnika in Reneja Miheliča, ki sta odšla v Nacional.
Školnik je v tistem času šele začel pridobivati veljavo v prvoligaški druščini, za seboj je imel dve odlični sezoni v vijoličastem dresu, za svoje igre pa je bil nagrajen tudi z vpoklicem v mlado hrvaško reprezentanco, za katero je želel igrati od mladih nog, čeprav je rojen v Sloveniji. Priznava, da se mu takrat še ni mudilo iz Maribora, toda ponudba je bila dobra tako za klub kot zanj, zato jo je sprejel.
In začetek je bil obetaven. Nekdanji mladi hrvaški reprezentant se je v črno-belem dresu odlično znašel, hitro se je prilagodil na novo okolje in takoj postal standarden član začetne enajsterice moštva z otoka lesa.
Takratni trener Predrag Jokanović mu je neizmerno zaupal, tako da je Školnik za Nacional v svoji prvi sezoni odigral kar 26 tekem, od tega jih je 25 začel v začetni enajsterici, zabil pa je tudi en gol. Po koncu sezone je na mizo dobil ponudbo nemškega Kölna, toda Portugalci za prodajo niso želeli niti slišati.
V drugi sezoni so se za Školnika v prvoligašu z rojstnega otoka Cristiana Ronalda začele prve težave, menjavali so se trenerji in otrok Maribora si je moral svoj položaj na novo izboriti. V sezoni 2011/12 je tako odigral 15 tekem za Nacional in prispeval tri zadetke.
Potem pa je prišla črna sezona 2012/13. Začela se je sanjsko, nizkorasli vezist je odigral prve tri kroge prvenstva, med drugim tudi obračun na slovitem stadionu luči v Lizboni, kjer je bil proti Benfici med najboljšimi na igrišču, nato pa se je zgodilo.
Bil je čas reprezentančnega premora, med treningom mu je obrnilo koleno in odšel je na pregled. Klubski zdravnik je postavil diagnozo: poškodba meniskusa. Sledila je operacija, nekajtedenski počitek in Školnik se je počasi začel vračati po poškodbi. Po naključju je odšel še na eno magnetno resonanco in slika ga je popolnoma šokirala.
Pretrgana sprednja križna vez! Da je bilo vse skupaj še huje, je bila ta poškodovana že od prej, le da tega klubski zdravnik ni opazil. Šestindvajsetletni vezist ni želel tvegati in je odšel k najboljšemu specialistu na Portugalskem. Jose Carlos Noronha, ki je med drugim operiral Pepeja, Fabia Coentraa, nazadnje pa tudi Radamela Falcaa, je operiral Školnika in sledila je dolgotrajna rehabilitacija.
Toda s tem se je nočna mora za Školnika šele začela. V klubu mu niso pustili rehabilitacije opraviti doma, klubski zdravnik mu je pozabil vbrizgati injekcijo za rast hrustanca, fizioterapevti so mu pripisovali napačne vaje za krepitev kolena in vse skupaj je privedlo do tega, da Školnik od druge operacije ni odigral več nobene uradne tekme.
"Težko rečem, kdo je kriv za vse. Klubski zdravnik je zagotovo naredil veliko napako – že prej je uničil kariero enemu hrvaškemu nogometašu –, fizioterapevti niso bili usposobljeni za svoje delo, tudi v klubu mi niso nudili dovolj velike pomoči …" je razočarano dejal nekdanji nogometaš Maribora in nadaljeval: "Tisto obdobje je bilo zame res težko. Zmeraj se sprašuješ, zakaj se je to zgodilo tebi. Pojavljale so se vedno nove težave in ves čas sem ugotavljal, kaj je šlo narobe. Toda zdaj se več s tem nočem obremenjevati. Želim si le, da bi se čim prej vrnil na igrišče."
Zdaj je blizu vrnitvi. Pozimi je podpisal polletno pogodbo z drugoligašem Aluminijem, v katerem se bo poskušal znova vrniti na nogometni zemljevid. "Mislim, da je to najboljša rešitev. V Kidričevem želim spet dobiti občutek za igro, preveriti želim, ali je prisoten kakršenkoli strah, predvsem pa se želim znova dokazati. Res je, da sem igral za Maribor in na Portugalskem, toda igranje za drugoligaša mi nikakor ni izpod časti. Na igranje v Aluminiju gledam kot na odlično priložnost za vrnitev in upam, da mi bo uspelo," je zaključil nekdaj veliki talent vijoličastih.
