Leto 2014 je bilo za slovenski nogomet sila pestro. Reprezentanca je bila vroča tema, ki je zaradi večjega števila razlogov dvigovala ogromno prahu. Mediji smo bili ožigosani kot krivci za nastale težave, Srečko Katanec je v svojim decembrskim nastopom pred mikrofoni in kamerami spet obudil spomin na tisto famozno dogajanje v Južni Koreji izpred dvanajstih let.
Še prej je izbrana vrsta gostovala v Južni Ameriki, kar je bil zgodovinski dogodek, in začela kvalifikacije za naslednje veliko tekmovanje. Ne glede na vse lahko zadovoljni zapišemo, da je Katančeva četa na dobri poti, za nameček ima v letu 2015 še dokaj ugoden razpored tekem. Na klubskem področju je bil Maribor z naskokom številka ena. Po dolgih petnajstih letih so se vijoličasti spet prebili v ligo prvakov in v Ljudskem vrtu evropska jesen že dolgo ni bila tako zanimiva.
Pod Kalvarijo so gostovali ugledni Chelsea, Schalke in Sporting, čeprav v rezultatskem smislu tokratno udejstvovanje v tekmovanju vseh tekmovanj ni preseglo tistega iz leta 1999, pa so varovanci Anteja Šimundže več kot opozorili nase. Recimo z remijem z zvezdniškim Chelseajem, recimo z nekaterimi odličnimi posamezniki, recimo tudi z mojstrskim zadetkom Agima Ibraimija prav na obračunu z Londončani.
Tudi številni Slovenci, ki si kruh služijo v tujini, se nad letom 2014 ne smejo pritoževati. V uvodni polovici leta je blestel Jan Oblak, ki je z Benfico osvojil kar tri lovorike in zaigral še v finalu lige Europa. Nato pa mu je uspel naslednji veliki met: podpisal je za Atletico in s prestopom k aktualnemu španskemu prvaku postal najdražji vratar v zgodovini primere division.
Samir Handanović z Interjem ni dosegal rezultatov, ki bi si jih želel, je pa navduševal z obrambami, predvsem pri strelih z bele točke. Mirne vesti lahko zapišemo, da je bil v letu 2014 morda celo edini nogometaš milanskega kluba, ki si za prikazano res zasluži visoko oceno.
O Kevinu Kamplu ni treba izgubljati besed; fant iz Solingena je z izjemnimi predstavami zaključil tlakovanje ceste, ki ga bo odpeljala na boljše. Januarja bo zapustil Salzburg in za mastne denarce odšel drugam, bržčas nazaj v Nemčijo. Slednjo je pred časom zapustil kot neznanec, zdaj se vrača kot zvezdnik. Kampl je sicer tudi aktualni slovenski nogometaš leta, lani je pometel s konkurenco. Osvojil je namreč 135 točk od možnih 140, kar 24 od 28 novinarjev ga je postavilo na prvo mesto.
Milivoje Novaković, zmagovalec sploh prvega izbora, je kljub starosti gole zabijal kot po tekočem traku. Na Japonskem je bil pri vrhu lestvice strelcev, hkrati je bil sploh edini Slovenec, ki je v tem letu meril v polno v dresu z državnim grbom.
Ker sistema, ki funkcionira, ne gre spreminjati, način izbora najboljših v letu 2014 ostaja isti kot v letu poprej. V treh kategorijah (nogometaš leta, mladi up leta in trener leta) bodo tri kralje okronali novinarji. Skupaj jih bo glasovalo 28, 14 jih bo prispevala Ekipa24, preostalih 14 drugi slovenski mediji, ki svojo pozornost namenjajo tudi nogometu. Novinarji bodo lahko v vsaki kategoriji glasovali za po pet nominiranih posameznikov.
Verjamemo, da vas še kako zanima, med kom vse bodo lahko izbirali, toda to naj za zdaj ostane skrivnost. V naslednjih dneh – vse do konca leta – bomo iz številke v številko razkrivali nominirance in hkrati ob vsakem zapisali, zakaj bi si prav on zaslužil največje število glasov. Glasovanje bo potekalo po naslednjem sistemu: vsak novinar bo ocenil vsakega nominiranca, po njegovem mnenju najboljšega s petimi točkami, drugega s štirimi, tretjega s tremi, četrtega z dvema in »najslabšega« petega z eno. Skratka, kot v šoli.
S predstavljanjem nominirancev bomo zaključili 30. decembra, glasove bomo prešteli dan pozneje, tri velike zmagovalce pa razkrili 2. januarja. Ko bo torej znano, kdo bo na prestolih zamenjal Kevina Kampla (nogometaš leta 2013), Jana Oblaka (up leta 2013) in Srečka Katanca (trener leta 2013).
