Močna ekipa iz Ivančne Gorice in okolice, bilo jih je za celo nogometno ekipo, (vsaj) štirje možakarji iz Maribora, par iz Senovega s še enim parom iz ne vemo kje, dva fantiča, stara okrog 15 let, trener mlajših kategoriji iz lendavske Nafte, ki je šel po spektaklu na Old Traffordu trenirati mulce na Etihad, frizer Benjamina Šeška iz Ljubljane ... In številni drugi ljubitelji nogometa s sončne strani Alp so veselo in ponosno skakali na tribuni kultnega manchesterskega stadiona, ko ga je vroči Slovenec zabil za končnih 3:1 proti Villi.
Sploh si ne znamo predstavljati, koliko Slovencev je šlo samo minuli vikend podpreti rojaka na eno od tekem sezone, glede na to, da jih je samo iz Benetk poletelo vsaj med 20 in 30. Kdo ve, koliko se jih je na letalo za Manchester vkrcalo še na Brniku oziroma v Zagrebu. A da ne boste mislili, da so bili edini na stadionu, ki so komaj čakali, da Michael Carrick spusti Benjamina Šeška z verige.
Radi ga gledajo, radi ga imajo v Manchestru – v to smo se prepričali tudi dan prej na nekem čisto drugačnem odru v mestu …
"Wanker (drk*č, op. p.)!" nam je pred stadionom Broadhurst Park po zmagi čete FC United of Manchester z 2:0 nad Bamber Bridgeom odgovoril starejši navijač in soustanovitelj kluba, ki so ga manchesterski tradicionalisti ustanovili po prihodu Glazerjev na čelu glavnega kluba v mestu. Andrewa, za prijatelje Macka (zakaj ga tako kličejo, ne ve), ki je pristopil do nas z vprašanjem, od kje prihajamo in kako, da smo obiskali tekmo sedme angleške lige, smo vprašali, kakšno ima mnenje o Šešku.
Malo nas je presenetil, da je novemu glavnemu golgeterju enega največjih klubov na svetu pripel enak vzdevek kot angleški navijači FC Richmonda trenerju ameriškega nogometa Tedu Lassu, ki je v istoimenski TV seriji prišel za trenerja omenjene (izmišljene) premierligaške ekipe.
"Počakajte, o komu me sprašujete? Morda sem vas narobe razumel," nam je na malce začudeno (pod)vprašanje, zakaj, odvrnil Mack. "Oh, mislite na Benjamina Šeška! Jaz pa sem mislil, da me sprašujete o tistem kriminalcu, ki pobija ljudi," se je prijel za glavo. In povedal, kakšno je njegovo dejansko mnenje o slovenskem nogometnem ostrostrelcu. "Absolutely beautiful. Aaabsolutely beautiful!" je vzkliknil, pa verjamemo, da prevod ni potreben. Preden nas je poslal na pivo za tri in pol funte v Railway pub nedaleč od stadiona Manchester Cityja. Kjer pri natakarju Willu, ki je dober prijatelj pevca skupine iz puba Definitely Maybe, kjer prepeva hite slavnega Cityjeveva navijača Liama Gallagherja iz Oasis, na dneve manchesterskih mestnih derbijev izza istega šanka naročujejo vrčke zlatega napoja navijači obeh rivalov.
Malo drugače kot pri nas
Čeprav Anglija velja za zibelko huliganizma, danes tam z izgredi nimajo težav. Navijači iz Birminghama se lahko na dan tekme mirno sprehodijo po mestu z obeležji svojega kluba. Precej mirneje, kot bi se navijač v dresu Olimpije po Mariboru. Ali pa po Celju, če rivala tam igrata finale pokala in skupina navijačev pred tekmo v parkirni hiši obkoli gospoda srednjih let z dvema deklicama in od njega zahteva, naj sleče in izroči svoj dres.
Ko smo ravno pri slovenskem nogometu ... O kakovosti nogometa(šev) na nedeljski tekmi in kulisi s 74 tisoč gledalci ne bomo izgubljali preveč besed. S Slovenijo pač ni primerjave. Mora pa pisec teh vrstic, ki ni noben nogometni strokovnjak, gre pa rad na fuzbal, priznati, da na tekmi sedme angleške lige ni gledal nogometa, ki bi bil za 'amatersko oko' po kakovosti veliko slabši od tistega s kakšne slovenske prvoligaške zelenice. Vzdušje, ki ga je pričaralo blizu 3000 gledalcev, pa je bilo tako ali tako glasnejše in predvsem številčnejše kot na veliki večini prvoligaških tekem v Sloveniji, če izvzamemo derbije.
Sodba napadalca iz sedme lige: Šeško? Kakovosten
No, nekaj imata skupnega Stožice in Broadhurst park. Vrsto pred točilnimi pulti, kjer pivo teče v potokih. Angleži imajo radi fuzbal in pivo, na desetine FC-jevih privržencev (kot lokalci rečejo Unitedu of Manchester) se je za ogrado v prvi vrsti ob avt liniji nasproti glavne tribune počutilo s pivom v roki kot riba v vodi. Tudi vaš poročevalec, da si ne lažemo. Mimogrede lahko za rokav pocukajo kakšnega igralca, ki ga nasprotnik zruši ob kotni zastavici, kot je novinar Ekipe junaka zmage FC-ja z 2:0 nad Bamberjem Jayja Fritzmarina.
Zanimalo ga je, kaj si v klubu, ki so ga navijači Manchester Uniteda ustanovili kot protestni projekt proti Malcolmu Glazerju in vodstveni garnituri, ko je ta leta 2005 prevzel(a) klub, mislijo o – Manchester Unitedu. "Veliko navijačev, ki pridejo na ta stadion, je tudi navijačev Manchester Uniteda. Jaz nisem, zato me lastništvo Uniteda ne zanima. Je pa izjemno igrati za naš klub," nam je povedal strelec vodilnega zadetka, ki ga ni med temi Unitedovimi navijači. Zato ga dan kasneje na Old Traffordu, ko je Šeško dosegel svoj deseti zadetek v sezoni, ni bilo. "Sem navijač Evertona, vseeno pa lahko rečem, da je Benjamin Šeško kakovosten igralec. Zelo dober igralec!" je Slovenca pohvalil njegov vrstnik iz Liverpoola.
Od potokov piva do suše
Če navijači z Broadhurst Parka niso imeli težav z žejo, saj so jo gospe in gospodje izza kakšnih čez prst dvajsetih točilnih miz pod tribuno uspešno in hitro gasili, so imeli navijači z Old Trafforda, ko so v nedeljo obiskali vrhunec vikenda v Manchestru, derbi Uniteda in Aston Ville za tretjo mesto, več težav. Vsaj tisti manj izkušeni, ki pač ne vedo natančno, kako se tam stvari strežejo. Razen tistih lumpov, ki so prišli na idejo, da si pivo med polčasom pretočijo v zaprt kartonski lonček za čaj, piva na tribuni niso mogli piti. Pa tudi cigarete si niso mogli prižgati, kot so jo ob kotni zastavici na Broadhurstu – ne ob kotni zastavici Old Trafforda in ne v osmi vrsti drugega nadstropja severovzhodne tribune. Prepovedano.
Marsikdo je prišel že na stadion žejen. Vrste pred The Bishop Blaizeom, najbolj legendarnim navijaškim pubom, The Traffordom in drugimi lokali so bile nepregledne. Sto, dvesto ljudi pred vsakim. V trgovinah v neposredni bližini pa napisi: Oprosti, prijatelj, prodaja alkohola med 11. in 14. uro na dan tekem je prepovedana. Posledice huliganizma iz nekih drugih časov …
Šeško se prodaja, ko zabije
Brez skrbi, denarnico je mogoče pred tekmo vseeno izprazniti. Na desetine stojnic je bilo obloženih s šali, dresi in raznoraznimi spominki, med največkrat videnim artiklom pa je bil personalizirani šal Benjamina Šeška, na katerem poleg njegovega obraza in priimka piše United – Slovenia. Lepo videti za oči Slovenca, ki mu je Manchester United že od nekdaj pri srcu. Eden od prodajalcev nam je sicer potarnal, da Šeškov šal ni med najbolje prodajanimi, v promet gre predvsem Cunha. "Razen, ko Šeško zabije gol, potem je kar naval," je pripomnil. V zadnjem času je to kar pogosto, verjamemo, da je imel tudi v nedeljskem poznejšem popoldnevu dovolj dela.
Benija ima avditorij v Teatru sanj sicer kar rad. Vsak dan raje, odkar je po novem letu postal najučinkovitejši napadalec v Premier ligi, ki gol doseže na vsakih 65 minut. Tokrat jih je potreboval le pet, potem ko je ob huronskem pozdravu nabito polnih tribun – dobil je najglasnejšega od vseh prišlekov na igrišče – v igro vstopil v 75. minuti.
(Kako so prihod Šeška pozdravili navijači, si oglejte na spodnjem posnetku - to je bilo jasno in glasno sporočilo, ki pove in pomeni največ)
Tudi eksplozija ob slavju, ko je Šeško po zadetkih še enega ljubljenca navijačev Casemira in Matheusa Cunhe postavil končni izid 3:1, je bila močna in glasna. Old Trafford s Stretford Endom na čelu obožuje Benjamina Šeška, smo dobili občutek. In Air Šeško obožuje doseganje golov pred Stretford Endom. "Nič ne premaga doseganja zadetkov pred Stretford Endom. Old Trafford je bil znova izjemen," je navijačem po tekmi sporočil na družabnih omrežjih, in se Matheusu Cunhi zahvalil za skok ob slavju.
Veliko jih že ve, veliko jih še bo
Res je bil izjemen Old Trafford in res je vse bolj izjemen Manchester United na čelu s svojim najbolj vročim nogometašem Benjaminom Šeškom, ki ga ne ohladi niti Michael Carrick s posedanjem na hladno klop pod tribuno sira Bobbyja Charltona. Radečan se nad tem ne pritožuje, on dandanes uživa v vsakem trenutku, ki ga dobi. In z njim lahko uživa vsa Slovenija, ki se najbrž niti ne zaveda, kaj ima. No, tisti Slovenci, ki so minulo nedeljo, 15. marca med 14. in 16. uro po lokalnem času, ali pa ob kakšni drugi priložnosti, to videli in doživeli na licu mesta, se zavedajo. Kar veliko se jih je že nabralo. In še mnogo se jih bo, ne dvomimo. Kot ne dvomimo, da bodo imeli dobre možnosti, da v živo doživijo Šeškov zadetek – človek ne hladi več cevi.
P. S. Preden se oglasi kakšen ‘zlobni jezik’, kako fajn je novinarjem, ki da gredo (lahko) na službeni poti na pivo, ali pa, še huje, delovna inšpekcija – bil je privatni izlet.
