O izjemni, bravurozni, skoraj težko razložljivi obrambi, s katero je Jan Oblak na nedeljskem gostovanju pri Gironi preprečil veselje Axelu Witslu, smo že pisali. Kapetan slovenske reprezentance je za trenutek ali dva kljuboval tistim najbolj poznanim Newtonovim zakonom.
Ko je 36-letni Belgijec sredi 23. minute sprožil proti vratom Škofjeločana, ni bilo nobenega logičnega scenarija, po katerem bi Atletico Madrid ostal v prednosti in se Witsel ne bi veselil izenačujočega zadetka.
Najbrž 'ušlo' tudi Simeoneju
S tem se je brez dvoma že sprijaznil tudi Diego Simeone na klopi gostov iz Madrida. Čeprav je imel karizmatični Argentinec najboljši pogled morda celo na največ sijajnih obramb Jana Oblaka, je bila ta nekaj posebnega tudi zanj. Ne bi se čudili, če je Simeoneju ušel kakšen 'hijo de p*ta!'
V tem primeru izraz izrazitega občudovanja in spoštovanja je najbrž izletel še marsikje po Španiji. "To je bila obramba, ki je dodala nov pečat v zgodovino slovenskega vratarja. S spektakularnim refleksom je preprečil izenačenje in znova dokazal, da sodi med najboljše vratarje na svetu – oziroma da je že danes legenda Atlético Madrida," so denimo zapisali pri španski Marci. Naslovnico slovitega časnika je v ponedeljek krasil kratek, a zgovoren naslov: "Oblak, obramba leta."
Z oznako obramba leta pa se medtem strinjajo tudi Italijani, ki so sicer šli še korak dlje.
JAN OBLAK 🤯
— Atlético de Madrid (@atletienglish) December 21, 2025
WHAT. A. SAVE. 😤#LALIGAHighlights pic.twitter.com/tckbJ2Aswf
Ko obramba postane nesmrtna
Oblakovemu trenutku genialnosti so se v torek poklonili tudi Italijani. Tamkajšnji Il Messaggero se je razpisal o čudežni obrambi 32-letnega Slovenca in že v uvodnih besedah dal jasno vedeti, kako visoko jo ceni.
"Umetnost številke 1: Ko obramba postane nesmrtna," piše v naslovu članka, ki ga je spisal Alessandro Angeloni. Ta se je v nadaljevanju vrnil v precej oddaljeno vratarsko preteklost. V preteklost, v kateri trenerji od svojih čuvajev mrež še niso zahtevali domala popolnega obvladovanja žoge z nogo. V preteklost, v kateri so bili čuvaji mrež v prvi vrsti – čuvaji. V čase legendarnega Leva Jašina, do danes edinega vratarja z zlato žogo, Higuite in njegovega ikoničnega škorpijona. V čase Gordona Banksa in njegove opevane obrambe Peleju (1970).
"Bila je oklicana za obrambo stoletja. Ker umetnost ni le doseganje zadetkov, temveč tudi preprečevanje zadetkov. Vratarji živijo v osami, nato pa z eno potezo požejejo večno slavo. Banks je bil eden najboljših angleških vratarjev vseh časov; doživel je 82 let, a ni nikoli zares umrl. Obramba tistega 'Kraljevega' udarca z glavo, sredi svetovnega prvenstva, ga je naredila nesmrtnega," je zapisal pri Italijan. In nato nadaljeval s postavljanjem spomenika Oblaku.
Oblak še vedno uživa v umetnosti
"Po 55 letih se je pojavila še ena obramba, ki ima potencial, da postane ena najboljših v tem stoletju. Uspela je Janu Oblaku, slovenski številki ena v vratih Atletica. Witsel je sprožil, ne da bi razmišljal o tem, da bi jo lahko kdo zaustavil na poti do mreže. Oblak se je odrinil, morda poletel proti svoji levi, žogo zaustavil v svoji dlani in jo odbil stran. Kot čudež, kot bi nekdo ustavil film na njegovem vrhuncu. Tema. Nejevera. Nato pa svetloba; gola ni, veseli se vratar.
Ne vemo, ali bo to orbamba stoletja, je pa zagotovo na dobri poti, da postane najboljša v letu 2025. Vratar danes sploh ni več vratar; znati mora igrati tudi z nogami in pogosto pozabi na branjenje lastnih vrat. Oblak je medtem še vedno čuvaj na golovi črti; brcanje ni njegova močna stran. Še vedno uživa v umetnosti parad, kot se je to počelo nekoč. Kot je to počel Banks," piše v dolgem traktatu, posvečenemu izjemnemu Slovencu.
