Eden od igralcev, ki so zaznamovali dozdajšnji potek sezone na Hrvaškem, prihaja iz Slovenije. Ampak nase opozarja nepričakovan junak. Aleks Stojaković v dresu zagrebške Lokomotive prvič igra na prvoligaškem odru. Nekdanji član mlajših selekcij Maribora, Radomelj, Jarenine, Celja in velenjskega Rudarja se je na sončni strani Alp v članski konkurenci v 2. SNL dokazoval v Grosupljem.
Nato se je odločil za odhod k sosedom, toda v Jarunu ni bil standardni član začetne enajsterice, zato je njegova eksplozija še toliko bolj presenetljiva. V Lokomotivo je prišel na preizkušnjo, danes pa je eden od stebrov ekipe. V prvenstvu in pokalu je dosegel sedem golov, z boljšim izkupičkom se lahko pohvali le napadalec Dinama Sandro Kulenović. Poleg tega je fascinantno, da prvič igra kot klasični napadalec.
"Ko je prišel na preizkušnjo, so mi rekli, da gre za 'desetko', toda že na začetku mi to ni 'dišalo'. Niti v enem trenutku ga nisem videl kot ofenzivnega vezista. Njegova telesne sposobnosti so mi govorile, da gre za zanimivega napadalca. In v skladu s tem smo delali skozi celotne priprave," je za Sportske novosti dejal trener Lokosov Nikica Jelavić in potrdil, da 21-letni Slovenec na začetku sezone ob pomanjkanju rešitev v napadu ni bil le začasna rešitev.
Ko je videl, kako hiter je 195 cm visok mladenič in da zna zadržati žogo, mu je spremenil 'delovno mesto' in vsekakor zadel v polno. Hkrati je kazal željo po napredku, prav tako kot po napornem delu, o čemer je menda marsikdo dvomil.
"Zelo dobro se je znašel. Odprlo se mu je in dobiva nagrado za pravšnje delo v pripravah. Glede tega nimam niti najmanjše zamere, mora pa izboljšati igro z glavo in položaje, ko je s hrbtom obrnjen proti vratom. Vsak napadalec si prav tako mora nenehno prizadevati, da bi bil čim bolj uspešen v zaključku akcij. Obenem ne sme pomisliti, da nima konkurence. Nočem, da bi se zadovoljil s trenutnim uspehom in medijskimi hvalospevi. Vem, kako to lahko vpliva na igralca," je še pristavil Nikica Jelavić, nekoč tudi sam odlični napadalec.
