Šeško bi zabijal za Arsenal in na U-21 - ni kriv on, da se to ni zgodilo

Grenko sladka je bila sobota, v kateri se je Beni prvič vpisal med strelce, a moral igrišče zapuščati sklonjene glave po porazu 1:3 proti Brentfordu, poslušati številne ostre kritike in udarne zbadljivke na račun svojega moštva ter spremljati njegovo novo padanje po lestvici angleškega prvenstva. Ni si tako predstavljal ne svojega prvega gola ne svojega prvega meseca na Otoku.

No, s Šeškom pa je bila malodane neposredno povezana tudi nedelja - oziroma po otvoritveni tekmi sobotnega sporeda tudi zaključna tekma nedeljskega. Obračun Arsenala in Newcastla je bil seveda obračun dveh ekip, ki sta v različnih obdobjih letošnjega poletja Šeška želeli v svojih vrstah in sta se zadovoljili vsaka s svojim napadalcem, ki nista bili njuna prva izbira.

Ne bomo pretirano obnavljali, kaj se je dogajalo, a preplet je tak, da je pod črto največja škoda predvsem ena - namreč ta, da Beni danes ne igra - in zabija - za londonske topničarje. Želeli so ga, on je želel njih in v njihovi postavljeni, uigrani, utečeni ekipi bi bil kot čudovita pika na i. Bolj kot gledano, bolj se nam zdi, da boljša in bolj primerna od sicer odličnega Viktorja Gyökeresa.

Naj bo jasno, Beni ni kriv, da danes ne igra - in zabija - za Arsenal. Oziroma je kriv le toliko, da je poslušal nasvete tistih, ki vsekakor so krivi. Ni bomo s prstom in ne bomo direktno - a kdorkoli je v pogajanjih s topničarji hotel preveč in se postavil preveč oholo, namesto da bi Šeška z največjo ponižnostjo in pripravljenostjo sprejeti vse pogoje in zahteve porival v London, je naredil hudo napako.

Kratkoročno brez kančka dvoma - in le upamo lahko v tem trenutku, da ne tudi dolgoročne. Bilo je to poletje zelo slabih nasvetov, o tem ni dvoma. Tudi nasvet, da velja junija izpustiti prijateljski tekmi članske reprezentance, ob tem pa niti pomisliti, da bi zastopal Slovenijo na zgodovinskem evropskem prvenstvu starostne kategorije U-21, je bil slab. Zelo slab.

Poznamo in razumemo argumente, a danes delujejo kot del postavljanja v položaj, v katerem Arsenal s takim nastopom in pristopom ni želel imeti opravka. Precej topleje in bolj potrpežljivo bi gotovo gledal nekoga, ki bi sproščeno in samozavestno šel svojo pot, sledil svojemu poslanstvu in in igral svojo igro - tudi na ravni mladih ekip. Ali celo še bolj tam, kjer se pokažeta prava, prvinska želja in volja.

Seveda bi se lahko kaj zgodilo, vedno se lahko. A lahko bi se tudi Nicku Woltemadeju, ki je najprej igral - in to ne prijateljskih tekem - za člansko Nemčijo, nato vodil Nemčijo U-21, potem ko se je na prvenstvo sam pripeljal z avtomobilom, in na koncu za nič manjši znesek kot Šeško prav tako zamenjal bundesligo za premier ligo ter - zanimivo - v nedeljo dosegel svoj drugi zadetek sezone.

Selektor slovenske mlade reprezentance ga je takrat postavil kot vzor, in čeprav ni govoril o slovenskih imenih, vemo, kaj je želel povedati zraven. Kakorkoli, Woltemadeja je vzel Newcastle, potem ko je Šeško izbral Manchester United. In če ga ne bi, bi bilo ravno obratno, o tem bodite prepričani. Na lestvici sta zdaj skupaj, čas pa bo pokazal, kater igralec in kateri klub je izbral bolje.

Mi pa se do nadaljnjega ne bomo znebili močnega vtisa, da bi to poletje moralo biti drugačno. Edina avgustovska izbira bi bila Woltemadejeva - Newcastle ali United. Šeško pa bi takoj po tem, ko bi se z Nickom udaril na Euru U-21 podpisal za Arsenal, na pragu katerega je bil že leto prej pred članskim Eurom - a je prav tako poslušal nasvete. In danes bi bil zelo verjetno nasmejan in uigran nekje pri vrhu lestvice - tako lestvice lige kot njenih strelcev ...