Njegova kakovost nikdar ni bila vprašljiva. Andrej Kotnik je brez dvoma tehnično eden najbolje podkovanih nogometašev zadnjih let v Sloveniji. V kombinaciji s fizično močjo jih ni bilo malo takšnih, ki so mu napovedovali bleščečo kariero, ki pa je na koncu ni uspel ustvariti. Predvsem po lastni krivdi.
Ko je bil član Maribora, je nekajkrat pokazal, za kako kakovostnega nogometaša gre, toda v Ljudskem vrtu je imel precej več težav kot dobrih tekem. Na koncu se je njegova zgodba pod Kalvarijo končala klavrno, Kotnik je z Mariborom prekinil pogodbo, odšel v Koper, kjer se je nogometno preporodil, si priigral prestop na Kitajsko, kjer je zablestel v polnem sijaju.
V velikem intervjuju za Večer je Andrej Kotnik spregovoril tudi o obdobju v Mariboru. In se dotaknil recimo grafitov, ki so v njegovem času igranja za vijoličaste 'krasili' nekatere mariborske hiše. 'AK47, odvisnik od kokaina, Maribor je zate zgodovina', je pisalo na enem od njih. "Videl sem jih, ker sem živel zelo blizu. Takrat so me iz kluba pošiljali na teste za droge. Darjan Novak je bil takrat maser in me je moral poslati v Zagreb, da se v Sloveniji ne bi razvedelo. Slučajno sem bil tudi naslednjo tekmo v kadru, po tekmi pa sem bil po naključju poklican še na kontrolo dopinga. Naključno žrebanje. Oboje je bilo negativno. Ne vem, kaj so oni mislili. Pa saj tudi, če se s tem zafrkavaš, sem dovolj pameten, da vem, kdaj tega ne smem početi. Odraščal sem s tem, s temi stvarmi, s takšnimi ljudmi. To mi ni tuja stvar, kot je očitno njim. To je bil problem. Razumem navijače, da so me obsojali, da so pisali grafite in objave. Kriv sem bil jaz in kriv je bil klub," je o vsem skupaj dejal Kotnik.
Zakaj ni reagiral? "Nisem se želel ukvarjati s tem. Želel sem se čim prej odpraviti iz kluba, začeti na novo in narediti nekaj iz kariere. Nisem želel gledati nazaj. Ja, bil sem kdaj tudi zunaj, toda na dan so prišle govorice, ki so bile popolne 'gluposti'. V vsakem normalnem klubu bi se odločali med dvema zadevama, ali te zaščitijo kot igralca ali pa bi se dogovorili znotraj kluba. Oni so stvari napihnili, vse je šlo v javnost in navijači so reagirali povsem logično, kot navijači v takšnih situacijah naredijo, če imajo radi svoj klub. Verjetno so v klubu mislili, da se bom ustrašil in da bom prosil, da grem v Sežano, kar so mi predlagali," je razložil 29-letnik.
In na vprašanje, ali ga je takšen grafit zabolel, odvrnil: "Seveda. Takrat sem se zavedal, da je v Mariboru konec. Do takrat sem še upal, da si bom spet izboril mesto v ekipi in pustil pečat. Ampak ko sem videl, da me klub noče zaščititi, sem videl, da tu ni več mesta zame. Drama je bila in želel sem se je rešiti. Maribor me ni želel, jaz sem hotel iti, a me niso spustili."