Predsednik Uefe Aleksander Čeferin in legendarni hrvaški nogometaš, zdaj funkcionar Zvonimir Boban sta bila dolgo tesna sodelavca pri krovni nogometni organizaciji. Potem je počilo: Hrvat je Slovencu obrnil hrbet, se menda iz moralnih razlogov umaknil iz Uefe, na Čeferinov račun nasul kar nekaj obtožb in napisal še očitajoče pismo, ki je oblatilo predsednikovo ime.
Aleksander Čeferin je molčal, a le do danes, ko je pojasnil svojo odločitev, da leta 2027 ne bo kandidiral za še en mandat, tako da se bo po desetletju umaknil. “Večina ljudi v nogometu ni klovnov, ta večina ima rada nogomet. Pred pol leta sem se odločil, da leta 2027 ne bom več kandidiral. Sedem let sem že stran od družine, še tri leta bom. Moja družina to ve, povedal pa sem le še nekaterim najbližjim. Tega namenoma nisem razkril javno. Želel sem videti obraze ljudi nekaterih, to sem videl. Na kongres nisem hotel vplivati, saj sem želel, da odloči brez, da pozna mojo odločitev. Zabavno je bilo gledati to histerijo in dobivati sporočila podpore,” je o svoji odločitvi sprva dejal Čeferin, ki je na novinarski konferenci dobil tudi vprašanje o Zvonimirju Bobanu in njegovih dejanjih. Takrat je udaril z vso silo. “Oseba, o kateri govorim, si ne zasluži mojega komentarja. Ljudje, ki naju poznajo, si bodo sami ustvarili mnenje. Samo nekaj o njegovem kriku o morali: bil je eden redkih, ki je vedel, da ne bom kandidiral za nov mandat. Ko je dobil informacijo, da bom to razkril na kongresu, je pohitel s pismom. Vedel je, da njegovo jokanje potem ne bo imelo smisla. Čigavi osebni interesi so vprašljivi? Čigava morala je vprašljiva? Vedno se lahko pogledam v ogledalo. Imam čudovito življenje v nogometu in tudi izven njega,” je bil oster in neposreden Aleksander Čeferin.