Navajeni smo, da Milan Mandarić laže praktično kadarkoli, ko odpre usta. To, kar si je privoščil tokrat, pa je šlo čez vse njegove meje, čez vse meje dobrega okusa in čez vse meje dopustnega. "Lahko bi mi pomagal, a mi ni. Razočaral me je," je nekdanji predsednik Olimpije govoril kot gost srbskega podcasta Biznis priće. In nadaljeval: "Sploh zaradi dejstva, da sem jaz njemu pomagal. Ko je bilo glasovanje za predsednik Uefe, sem poklical angleško nogometno zvezo. Tam poznam človeka, mojega prijatelja predsednika zveze, Čeferin je bil zraven in je pogovor poslušal. Dejal sem mu, naj podprejo Čeferina in naj ga porivajo naprej - saj je dober in pošten človek, ki navija za Olimpijo in se spozna na nogomet. Podprli so ga, on pa meni nikoli ni ponudil roke in mi pri čemer koli pomagal," je sklobasal Mandarić.
Dobesedno sklobasal, kajti tudi če bi Angleži resnično podprli Čeferina, je vsakomur iz aviona jasno, da Mandarić ne zna niti imenovati tedanjega predsednika angleške FA. Kaj šele da bi ta bil njegov prijatelj. Kaj šele, da bi ga Mandarić nagovoril, naj glasuje za Čeferina in mu tudi sicer pomaga priti na evropsko nogometno oblast. Tudi če bi Angleži resnično podprli Čeferina in glasovali zanj, bi bilo kristalno jasno, da so Mandarićeve besede epska buča velikanka in laž brez primere.
Za to, da gre resnično za laž stoletja, pa obstaja tako neizpodbiten dokaz, da je to komajda mogoče verjeti. Septembra leta 2016, ko se je slovenski odvetnik potegoval za položaj predsednika Uefe, je namreč angleška nogometna zveza, znamenita FA, dala javno in jasno vedeti, da podpira nizozemskega kandidata Michaela van Praaga in da zanj tudi glasuje. Pika. Potrebujete sploh še dodatno besedo o tem, o kakšnem človeku in kakšnih besedah se pogovarjamo, ko govorimo o Mandariću?
