"Resno? Kakšna škoda. To bi bilo sijajno," odziv – iskreno – ni bil takšen, kot smo ga pričakovali. Pa ne zato, ker bi si o Aljažu Struni mislili karkoli slabega. Z vrhunskimi športniki smo skozi leta imeli že toliko opravka, da si drznemo trditi dve zadevi. Poznamo jih zelo veliko in verjamemo, da poznamo nekaj njihovih stičnih točk, ki izvirajo iz specifičnega načina življenja. Predvsem iz drugačnega pogleda na zasebnost in prostočasne aktivnosti, kot ga premoremo mi ali vi. Nekateri bolj, drugi manj, vsi pa zelo radi ločijo med sferami, pri čemer mediji hočeš nočeš pademo na stran, ki nikoli ne more biti zares kompatibilna z željo po svobodi. Nekaj so medijske aktivnosti v okviru tekem, priprav, kariere. Nekaj drugega pa so stvari, kot je bila naša ideja, da bi se v Houstonu dobili nekako v okviru tega maničnega slovenskega NBA-tedna. Mlajši od nogometno reprezentančnih bratov Struna je seveda ravno to zimo našel svoj novi karierni dom v mestu Jamesa Hardna, kar je za obsedenca z ameriško košarko nekje na ravni mokrih sanj. Kombinacija vsega pa mu je bila očitno tako všeč, da je povsem v nasprotju z običajno prakso možnost sodelovati v celotni zadevi predstavljala vse kaj drugega kot vdor v ustaljen ritem. Njegov odziv ni bil na ravni tistih, ki malce stisnejo zobe in zadevo naredijo za skupno dobro vseh, ki smo pač v tem športnem cirkusu. Njegov odziv je bil odziv človeka, ki se je z nami v Houstonu hotel srečati enako močno, kot smo se mi hoteli srečati z njim. A se ni mogel. "Trenutno sem na pripravah v Arizoni, v Teksas se vračam, ko vas ne bo več tukaj. Na žalost. Vem, kaj se dogaja, moje dekle je v Houstonu tudi srečalo slovenske navijače in resnično mi je zelo žal, da ne morem biti del tega," nam je pojasnil tako hitro, tako neposredno, da bi na pojasnilu lahko hkrati definirali najbolj čisto iskrenost in najbolj pristno obžalovanje.
Vse je sijajno, vse je top
"To, kar v teh dneh počnejo slovenski navijači v Teksasu, je super. To, kar počnete vi, je super. Kako čudovita zadeva za slovenski šport, čisto zares sem ponosen," je dejal in še nekajkrat poudaril svoje obžalovanje, da si v ponedeljek zvečer ni mogel ogledati srečanja svojih Rocketsov z Lukovimi Mavericksi, se družiti z množico slovenskih navijačev in se nato z nami naslednje jutro sprehoditi med stolpnicami zelo privlačnega središča največjega teksaškega mesta. Kako zelo mu je v Houstonu všeč, je vedel že po nekaj urah. Kot rečeno, velik ljubitelj košarke, velik ljubitelj lige NBA, velik ljubitelj Združenih držav Amerike se na tej strani Atlantika počuti kot riba v vodi. Spomnimo se, s kakšnim navdušenjem je razlagal prve vtise z uvodnega obiska Teksasa in podpisa pogodbe s tukajšnjim precej evropsko zvenečim Dynamom, za katerega kajpak večinoma navija izjemno velika hispanska skupnost v mestu in okolici. Navdušen, navdušen in navdušen je komaj čakal, da se začne njegova ameriška dogodivščina, in čeprav se je med pripravami zapletlo s precej grobim prekrškom za izključitev na nedavni prijateljski tekmi, stvar za evropske razmere ni bila tako huda – sploh za robustnega branilca italijanskega tipa –, zdaj je že preteklost, Aljaževi prvi vtisi po nekaj tednih dejanskega ameriškega življenja pa so – kakšno presenečenje – skrajno pozitivni. "Konkretno v Houstonu, ki je zdaj moje novo domače mesto, sem preživel dva tedna, preden sem moral na priprave. Sijajno mesto, pravzaprav mi je tukaj – oziroma tam, ker ste trenutno vi v Teksasu in jaz v Arizoni – vse, kot se reče, top. Veliko, živahno mesto, ki mi zelo ustreza, in popolna kombinacija odlično organiziranih vseh zadev okrog kluba in igranja nogometa ter številnih zanimivih zadev, ki jih lahko v Houstonu počnem v prostem času," je hitel razlagati in seveda ni treba biti raketni znanstvenik za ugotovitev, da so na prvem mestu ravno rakete. Pa ne tiste v bližnjem Johnsonovem vesoljskem centru, temveč Harden in druščina.
Ko bo prosti dan sovpadal s tekmo
Struna je že z dušo in telesom del tukajšnjega košarkarskega dogajanja in v prvi vrsti lova Brade na čim večje število zaporednih tekem z več kot 30 doseženimi točkami. Saj veste, pred sinočnjim srečanjem z Minnesoto je bil pri okrogli številki 30, Struna pa ga je doslej spremljal dvakrat. "Ogledal sem si dve tekmi, kar je kar veliko glede na to, da sem imel kar nekaj obveznosti," je dejal. In pozabil poudariti, da je v tem času, ki ga je preživel v Houstonu, tako ali tako bilo le pet domačih tekem Rocketsov in je njegov izkupiček dober. In ga namerava tudi ohraniti, kajti resnično gre za zadevo, ki v njegovem življenju pomeni ogromno. "Šel sem vsakokrat, ko sem imel čas, in mislim, da bo tako tudi v prihodnje. Še enkrat, na žalost se ravno za gostovanje Dallasa ni izšlo, tekmo sem si podčrtal takoj, ko sem podpisal pogodbo, in sem upal, da se ne bo pokrivala s pripravami," je povedal Struna, ki je zdaj seveda v obdobju pred začetkom ameriške sezone, a ga to – tako kot tudi nič drugega – ne bo ustavilo pri nameri, da ob tekmah Rocketsov vidi tudi kakšno tekmo Mavericksov. Na naslednjo priložnost videti Luko v Houstonu ne bo treba čakati prav dolgo, kajti Dončić in druščina v Houston ponovno prihajajo, še preden se bo – če bo med izbranci novega selektorja Matjaža Keka – vrnil v Slovenijo na prvi reprezentančni zbor novega kvalifikacijskega cikla. Težko pričakovana tekma v Izraelu bo 21. marca, ponovitev obračuna Houston – Dallas pa 10. marca. A bodite prepričani, da Aljaž ne bo zdržal do tedaj, da bi prvič videl na delu svojega super slavnega in super vročega rojaka. "Kot rečeno, tokrat je šlo namesto mene dekle, jaz pa bom Luko v živo videl ob prvi priložnosti. To pomeni, da se bom na moj prvi prosti dan, ki bo sovpadal z Dončićevo tekmo, odpeljal naravnost v Dallas. Bodite prepričani." Brez skrbi, smo.
