Predstavljamo si, da v vašem klubu vre, da se je oglasil alarm. Postavili ste neslavni rekord; že dolgo namreč ni bilo kluba, ki na toliko tekmah ne bi dosegel zadetka.
Res je, vendar smo imeli ogromno priložnosti, da bi ga dosegli, še posebej na prvih treh tekmah. Ko pa smo se bližali temu neslavnemu rekordu, je bilo vedno težje. Na zadnjih tekmah, proti Juventusu in Romi, tako ali tako nismo imeli česa pričakovati. Stanje je po eni strani res katastrofalno.
Gre morda tudi za psihološko zavoro v glavah igralcev?
Ne vem, če gre za to. Na tekmo z Juventusom smo se dobro pripravili in tam do 81. ali 82. minute držali izid 0:0. Tudi v Rimu smo imeli eno lepo priložnost, vendar je žogo zaustavila vratnica. Naši napadalci preprosto ne izkoristijo tistih nekaj priložnosti, ki jih imamo na tekmi.
Kako se odziva vodstvo kluba? Verjetno se trenerju maje stolček.
Za nami je komaj šest krogov, tako da drame ni čutiti. Je pa res, da na naslednji tekmi z Genoo vsi pričakujemo zmago. Preprosto moramo zmagati, če želimo obdržati stik z mesti, ki prinašajo obstanek v ligi. Trener pa seveda 'visi'. Mislim, da bo zanj zelo težko, če v nedeljo ne zmagamo. No, po eni strani smo igralci sami krivi, saj smo imeli dovolj priložnosti. In ne gre le za napadalce. Žoga nas nekako ne uboga in ne želi v mrežo.
Kakšno mesto je Frosinone, kakšni so vaši navijači? Koliko potrpljenja še imajo?
Še posebej naši 'ultrasi', ki so z nami od vsega začetka, so eni najboljših. Ne glede na vse, karkoli se zgodi, so ti navijači vedno z nami. Niti enkrat se ni zgodilo, da bi bili proti nam. Pri drugih gledalcih je pa tako kot v vsakem klubu; malo žvižgajo, kar je glede na to, da kupijo vstopnico, po svoje logično.
Torej nimate neprijetnih obiskov na treningu?
Ne, sploh ne. V prejšnji sezoni so navijači enkrat prišli, vendar so se želeli le pogovoriti.
Domače tekme igrate na novem stadionu.
Ko sem prišel v ta klub, je bil tu nekakšen vadbeni center. Potem pa je predsednik s svojim denarjem dokončal projekt, tako da smo se z vstopom v serie A preselili na ta objekt. Stadion je moderen, skratka, vrhunski. Nad razmerami se res ne morem pritoževati. Morda bi lahko imeli le še kakšno igrišče več in bi bilo super.
Kako ste zadovoljni s svojimi igrami? Gotovo bi si želeli igrati več.
V šestih krogih sem igral na treh tekmah. In verjetno bom v nedeljo spet na igrišču. Seveda bi želel igrati več, tu ni nobenega dvoma. Na tekmi z Bologno, ko smo osvojili edino točko, sem odigral vrhunsko, potem pa me je trener spet pustil na klopi. Ne vem ... Mislim, da niti trener sam ne ve. Na voljo ima šest enakovrednih obrambnih igralcev, tako da mu ni lahko.
V prejšnji sezoni ste bili pomemben člen pri uvrstitvi v serie A, tudi v kvalifikacijah ste bili v ekipi.
Ja, ampak res mislim, da ni drame. V šestih krogih sem trikrat igral. Če bom na naslednji tekmi igral, bom imel štiri nastope v sedmih krogih. To ni slabo, seveda pa si želim igrati na vsaki tekmi. To je normalno.
Se s trenerjem pogovarjata o vaši vlogi v ekipi. Kakšen je vajin odnos?
Pa saj je vse v redu. Tudi pogovarjava se, ampak vseeno nisem zadovoljen. Kako naj bom, če me izloči iz ekipe brez razloga? No, pustimo to.
Kako pa ste sprejeli dejstvo, da ste obračun z Juventusom spremljali s klopi za rezervne igralce? Govorimo o povsem osebnih občutkih, o želji, da bi zaigrali proti Cristianu Ronaldu.
Seveda mi je bilo žal. To je tekma, ko za motivacijo ne potrebuješ trenerja – niti Joseja Mourinha. Stadion je bil nabito poln. Na drugi strani so bili igralci, kot so Ronaldo, Bernandeschi, Mandžukić, Pjanić, Chiellini ... Bil sem močno motiviran, tako da mi je bilo zelo žal. Ampak, saj bo še povratna tekma in nova priložnost zame.
Gostovanje Juventusa je moralo biti nekaj posebnega. Kaj se je dogajalo v mestu?
...
CELOTEN INTERVJU Z LUKO KRAJNCEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V PETKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
