Jutra po velikih zmagah, po velikih slavjih, so najlepša. A tudi naporna. "Uh, kako me boli glava. Ko sem prišel domov, je bil že dan," je po neprespani noči v svojem priljubljenem lokalu v družbi novinarja globoko vzdihnil Matjaž Kek. Na mizi je bil sok, na očeh sončna očala, oblečen je bil lahkotno. Kratka hlače, kratka majica. Tokrat se ni odpravil na običajni tek po opatijski rivieri. "Kakšen tek neki, kakšno plavanje … Nič. Zbudil sem se in pogledal proti Krku, Cresu. In vidim bonaco. Tudi morje je po burni noči utihnilo," je za 24 sata povedal Matjaž Kek in v nadaljevanju razkril, da SMS-sporočila s čestitkami še vedno prihajajo vsakih 20 sekund. "Prišla je soproga, bila sta tudi sin in njegovo dekle. Odprl sem steklenico šampanjca, najboljše vino hranim za družbo iz Maribora in Sukošana. Rad spijem kozarec dobrega vina in se sprostim v Sukošanu. Tam je moj raj. Vem, da je tam 80 odstotkov hajdukovcev, a nikoli nisem kakršnihkoli neprijetnosti."
Utrujenosti ni mogel skriti. "Zelo sem utrujen. Če bi se priprave začele za 20 dni, se v tem ne bi videl. Ne morem, izmučen sem. Dinamo nam je bil nenehno za vratom, pritisk je bil izjemen," je dejal Matjaž Kek, ki je na Reki že od poletja 2013. "Ko sem prišel, je bila v mojem srcu samo ena ljubezen – Maribor. Nisem verjel, da lahko človek ima dve, da kaj takega sploh lahko obstaja. Ampak zdaj vidim, da lahko, Rijeka je moja druga ljubezen. Nimam želje oditi. Ljudje me sprašujejo, zakaj nisem podpisal pogodbe, a jaz tega ne potrebujem. Moja beseda je vredna več."
Nekdanji selektor je prav tako razkril, da je njegov največji kritik njegov oče Franci. "Rodil se je leta 1933. Po porazu z Lokomotivo v Zagrebu smo sedli h kosilu, on pa mi je rekel: ’Matjaž, kako ste to igrali? Sramota! Sram naj te bo ...’ To me je prizadelo, sin je prav tako imel marsikaj za povedati. Le mama je molčala, ona je vse to pametno umirila."
