Dva sta v torek zvečer opravila s prvim delom. Več razlogov za veselje je imel zadovoljni Branko Ilić, ki je z Astano v odličnem položaju za zgodovinski dosežek. Poklicali smo ga v kazahstansko prestolnico in preverili utrip v mestu in slačilnici. Da je kazahstanska Astana še vedno v mislih slovenskih nogometnih navdušencev, je povsem jasno. V drugem krogu je izločila Maribor in si na široko odprla vrata Evrope vsaj z jesenskimi nastopi. Ko je nato premagala finskega predstavnika HJK Helsinki, je postalo jasno, da bo vsaj do začetka decembra "morala" igrati vsaj v ligi Evropa.
Prva tekma zadnjega kroga kvalifikacij za uvrstitev v skupinski del lige prvakov je bila za Branka Ilića in Kazahstance sanjska. Zmaga z golom razlike je vsekakor lep dosežek, toda še bolj pomembno je dejstvo, da lanski prvak v kazahstanski ligi ni prejel zadetka. To je poudaril tudi naš sogovornik, ki je bil razumljivo zelo zadovoljen s predstavo svojega kluba. "Prvi odzivi so super, tekma je bila točno takšna, kot smo jo pričakovali. Zahtevna, težka in borbena. Dobro smo se pripravili na nasprotnika in zasluženo slavili. Lahko bi zabili še kakšen gol več, a nismo uspeli izkoristiti dveh lepih priložnosti. Toda ne glede na vse je zmaga zaslužena. Še bolj pomembno je dejstvo, da smo svojo mrežo ohranili nedotaknjeno, torej tisto, kar nam ni uspelo proti Mariboru in finskemu predstavniku," je bil zgovoren in razumljivo navdušen Ljubljančan.
Astana je odlično začela in že v 14. minuti povedla prek Bauržana Džolčijeva, ki je bil strelec prvega gola tudi proti ekipi iz Ljudskega vrta na povratni tekmi 22. julija. Z neubranljivim strelom z glavo je premagal vratarja Boya Watermana in zagotovil minimalno, a lepo prednost bogatašem iz glavnega mesta Kazahstana, ki so imeli pred prvo tekmo zelo mirno pripravo. "Položaj pred to tekmo je bil povsem drugačen kot v prvih dveh krogih, ko nam je žreb namenil Maribor in Helsinke. Ker smo zmagali v obeh dvobojih, smo se skupaj s trenerjem v slačilnici zbrali in si rekli, da so od zdaj naprej le še sladke skrbi glede evropskih tekmovanj. Zagotovili smo si najmanj skupinski del lige Evropa, tako da smo bili povsem neobremenjeni s priložnostjo, da naredimo še nekaj več," je položaj ocenil 32-letni osrednji branilec in se osredotočil na cilj, ki ga imajo pred sabo: "Še nikoli ni nobenemu klubu s tega področja uspelo, da bi zaigral v ligi prvakov. Če bi nam to uspelo, bi se zapisali v zgodovino. Bilo bi zelo lepo, a kot pravim, o tem ne razmišljamo. Naše glave so mirne in osredotočeni smo le na tekmo. Dobili smo šele prvi polčas, zdaj pa nas čaka še zahtevna povratna tekma na Cipru z vročekrvnimi navijači. Izkusil sem ciprski nogomet, ki napreduje iz leta v leto, a tudi mi smo odlična ekipa in naredili bomo vse, da bi napredovali."
ŠE VEDNO Z BUDNIM OČESOM SPREMLJA OLIMPIJO
Ilić, sicer otrok Olimpije, je na Cipru igral v sezoni 2012/13, ko je nosil dres Anorthosisa. Naslednja postaja je bil Hapoel iz Tel Aviva, od koder je prestopil k beograjskemu Partizanu. Potem se je preselil v kazahstansko prestolnico, ki je več kot 5000 kilometrov oddaljena od domače Ljubljane. Povprašali smo ga o pripravi na Ciprčane, ki jih še kako pozna. "Poznam trenerja, poznam ekipo, saj sem tam igral kar nekaj časa. Toda tekma z Apoelom je kot vsaka druga tekma z vidika priprave, je pa pomembnejša kot ostale, saj prinaša nastop v ligi prvakov. Vsekakor je pomembnejša kot prvenstvena, saj lahko v prvenstvu izgubljene točke nadoknadiš na naslednjih tekmah. V tem tekmovanju popravnega izpita ni. Moramo biti pametni in igrati brez napak," je povedal 32-letni nogometaš in se dotaknil utripa v mestu pred prvo tekmo.
Našel je zanimivo primerjavo s svojim prejšnjim klubom in poudaril, da v Astani drugače dihajo za svoj klub. "Kakšne posebne evforije ni čutiti. Na dan tekme vsekakor, drugače pa je vse tako, kot mora biti. V torek se je zbralo še največ gledalcev do zdaj, tako da so nam res pomagali. V mestu pa ni čutiti kaj posebnega, saj sem bil pravkar tam. Tukaj bolj vsi želijo, kot pričakujejo, da se uvrstimo naprej. Ko sem bil v Partizanu, je bilo vse drugače. Tam je bilo rečeno, da moramo zmagati, medtem ko ti tukaj bolj želijo srečo in nimajo kakšnih pretiranih pričakovanj. Tudi pritiska ni čutiti takšnega kot v Beogradu. Če se nam ne bi izšlo, ne bi bilo kakšne panike, medtem ko je v Beogradu vse drugače, težje."
Na tej točki smo želeli v pogovor vključiti Gregorja Balažica, ki igra prav v Partizanu, a se nam ni oglasil. Ilič na temo Partizana ni bil tako zgovoren, kot je bil ob omembi derbija med Mariborom in Olimpijo. "Gledal sem celotno tekmo v živo, čeprav je med Ljubljano in Astano štiri ure razlike in se je vse skupaj zavleklo precej pozno v noč. Zelo sem vesel za svojo Olimpijo in prezadovoljen z igro celotne ekipe, zato ji tudi jaz ob tej priložnosti za zmago iskreno čestitam. Vesel sem tudi, da se ljudje vračajo v Stožice, in mislim, da jih bo iz tekme v tekmo več. Da Olimpija znova zaživi, je samo dobro za slovenski nogomet," je pogovor zaključil Ljubljančan, ki redno spremlja dogajanje na slovenskih zelenicah. Morda mu bo vse boljša igra matičnega kluba v sredo le še dodatna spodbuda, da skupaj s soigralci spiše novo, zgodovinsko poglavje kazahstanskega nogometa.
