Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Andrej Miljković
Andrej Miljković
25.07.2015 10:38:38
Deli članek:

Intervju z Renejem Krhinom: Granada, Olympiakos in zaprta angleška vrata

O najbolj svežih občutkih po dober milijon evrov vrednem prestopu iz Interja, o lepših in malo manj lepih spominih na odrešilno Cordobo, na mešane občutke v zvezi z milanskimi črno-modrimi in na grenkobo v zvezi z zadnjim reprezentančnim dogajanjem.

Prvo vprašanje je v podobnih primerih logično, verjetno se postavlja samo od sebe.
Zelo sem zadovoljen, če je bilo to vprašanje (smeh). Španija je bila na vrhu mojega seznam želja, vsi zelo dobro vedo, da sem se na hitro zaljubil tako v tukajšnje življenje kot v tukajšnji nogomet. V Cordobi sem se počutil zares odlično, in ko sem to poletje preučeval ponudbe za podpis dolgoročnejše pogodbe, sem na španske gledal s posebno pozornostjo. Bil sem odločen, da dokončno zapustim Inter in da zapustim tudi Italijo, pri tem pa je bilo vabilo Granade najbolj konkretno. Tudi zato, ker sem bil ves čas v stiku s trenerjem, ki si je osebno zaželel mojih uslug; pravzaprav me je hotel na vsak način in taka pozornost je vedno zelo pomembna.

Kako vidite Granado, katere član ste postali?
Je odlično organiziran klub z zelo resnimi ambicijami za prihodnost. Odgovorni veliko vlagajo v razvoj igralcev, pravkar so povsem prenovili velik del infrastrukture in odprli nov pripravljalni center. Hkrati pa gre tudi za klub, ki je lahko odlična odskočna deska. Če bom igral dobro in če se bo izkazalo, da lahko naredim tudi kakšen korak naprej, se mi Granada zdi kot nalašč za kaj takega. Poglejte le, koliko igralcev so zelo dobro prodali v večje klube in kako uspešni so ti fantje v novih, še bolj uglednih okoljih.

Grega Wernig

SKRAJNI ČAS, ČE ŽELIM NORMALNO ZAČETI 
Je kakršnokoli vlogo odigralo dejstvo, da je Granada v lasti italijanskega poslovneža Giampaola Pozza, prvega moža Udineseja? Je do stikov prišlo tudi po tej, italijanski liniji?
Mislim, da družina Pozzo, ki upravlja Udinese, Granado in angleški Watford, ni neposredno vplivala na dogodke. Gre preprosto za to, da so me pri Granadi opazili, ko sem igral za bližnjo Cordobo, in da so potrebovali igralca s takimi karakteristikami na tem igralnem položaju. Zaradi tega so hitro vzpostavili stik in bili resnično vztrajni, na koncu pa smo se po ureditvi nekaterih podrobnosti tudi dogovorili vse potrebno za sodelovanje.

Trajalo je nekaj časa, toda po drugi strani vam na končni dogovor tako med vami in Granado kot med kluboma ni bilo treba čakati do konca avgusta, kot je pogosto v navadi, ko gre za italijanske ekipe.
Želel bi si, da bi se vse uredilo že prej, kajti ekipa je že nekaj časa zbrana, opravili so že precej treningov, odigrali nekaj tekem, medtem ko sem moral približno dvajset dni trenirati sam. Vsekakor je dobro, da se ni zavleklo v avgust ali celo do konca tega meseca. Bil je skrajni čas, če želim opraviti normalne priprave in normalno začeti sezono, od katere si obetam res veliko.

Vročina vam ob prihodu v Španijo ni bila najljubša, a ste se nanjo očitno navadili. Navsezadnje se vračate v Andaluzijo, kjer so temperature višje kot kjerkoli v Evropi.
Res je kar toplo, da (smeh). Toda ugotovil sem, da me ne moti tako, kot sem mislil. Tudi zdaj se pripravljam brez večjih težav, najprej sem sam delal na hrvaški obali, zdaj pa že treniram v Španiji.

Že z novo ekipo?
Da, opravil sem že vadbo z nekaterimi novimi soigralci, drugi so imeli zaradi pripravljalne tekme, ki so jo odigrali dan prej, prosto. Pripravljamo se v bližini Alicanteja na španski obali. Ni tako peklensko vroče kot v Andaluziji, a vseeno so temperature visoke, vlaga prav tako in pošteno se bomo nadelali. Kar je tudi prav, kajti tekmovalno sezono moram dočakati čim bolje pripravljen in v čim boljši formi.

Grega Wernig

ESPANYOL IN DEPORTIVO RESNA, A NE DOVOLJ 
Načrti zanjo verjetno obsegajo najmanj ponovitev zelo dobrih spomladanskih predstav iz dresa Cordobe in po možnosti nadgradnjo na nekaterih področjih?
Natanko tako. Moji nadrejeni pri Granadi zelo dobro vedo, kaj so videli v Cordobi, želijo si takih predstav in absolutno jih nameravam najmanj ponoviti. Že od prvega kroga pa si bom prizadeval, da se izboljšam, da bi se še bolje vključil v španski nogomet, da bi napredoval in da bi me opazili ter spoznali čim širši krogi. Tako hočem klubu pomagati ne samo obstati v ligi, kar je njegov osnovni cilj, temveč morda tudi odigrati kakšno še bolj stabilno vlogo v druščini odličnih španskih klubov. Ob tem pa imam še eno željo, in sicer doseči kakšen zadetek. Nisem nogometaš, ki bi zabijal pogosto, toda pri Cordobi sem se uspešno spravljal v priložnosti, nato pa kar nekajkrat nisem imel sreče. Upam, da bo zdaj bolje in da bom uspešen tudi v strelskem pogledu.

Ko ste govorili o španskih ponudbah, ste govorili v množini. Ste lahko bolj konkretni?
Govorilo se je o še dveh andaluzijskih klubih, obeh seviljskih, toda česa bolj otipljivega ne s strani Seville ne s strani Betisa nisem ne videl ne slišal. Menda bi se zgodilo, če bi prišlo do nekaterih premikov na mojem igralnem položaju, a je ostal dobro pokrit. Drugače pa je bilo, kar zadeva Espanyol in Deportivo, v primeru katerih je bilo zanimanje resnejše, toda vendarle ne tako resno in odločno kot pri Granadi. Kot sem že povedal; če te kliče trener osebno in govori, da te želi imeti in da ima s teboj načrte, je to zelo dober razlog za podpis pogodbe.

V Grčiji in Italiji se je ogromno govorilo ter pisalo o Olympiakosu. Koliko je bilo na tem?
Zelo veliko. Pravzaprav je bilo to v vseh pogledih zanimanje, ki je bilo primerljivo z zanimanjem Granade. Dobil sem zelo resno, zelo dobro ponudbo, bil sem v stikih s predstavniki kluba in na koncu je šlo za odločitev med Olympiakosom in ekipo, za katero sem se tudi odločil. Zelo sem vesel, hvaležen in počaščen, da se je zame zanimal tako velik klub s tako bogato zgodovino, toda na koncu sem se odločil za Španijo in za bližino pozornosti širših evropskih, pa tudi svetovnih nogometnih krogov. Resda bo grški klub sezono začel v ligi prvakov in da so bili nekateri pogoji, ki so mi jih ponudili, celo boljši, toda igranje v Španiji pomeni praktično deset mesecev igranja v najmočnejši ligi na svetu in na očeh najširše nogometne javnosti.

Profimedia

JUNIJSKI NEVPOKLIC JE NAREDIL VELIKO ŠKODE 
V vsakem primeru ste zdaj dokončno prekinili vezi z Interjem, katerega član ste bili od otroštva. Kakšni so ob tem občutki, spomini, morebitna obžalovanja?
Veliko spominov je lepih, kajti gre za moj prvi klub v tujini, ki mi je odprl veliko vrat in v katerem sem zrasel kot nogometaš in odrasel kot oseba. Toda vsekakor čutim nekaj grenkega priokusa, kajti od kluba, do katerega sem odkrito gojil posebna čustva, sem posebej v zadnjih dveh letih pričakoval drugačen odnos. Prav je, da sem nekaj časa čakal na pravo priložnost pri Interju, toda glede na dogodke mi je žal, da se že po zelo dobri sezoni pri Bologni nisem odločil za kaj takega, kot je bil poznejši odhod v Cordobo. Tu sem naredil napako, toda vendarle nisem izgubil preveč časa in sem zdaj resnično zadovoljen.

Če se ne motimo, je nekaj grenkobe v vas tudi zaradi zadnjega reprezentančnega dogajanja oziroma zaradi dejstva, da niste bili član izbrane vrste?

Zelo sem bil razočaran, ko me selektor ni poklical v reprezentanco za srečanje z Anglijo. Junijski nevpoklic me je prizadel še bolj kot marčevski, ob tem mi je naredil tudi veliko škode na področju iskanja novega kluba in nadaljnjega razvoja kariere. Imel sem navezane stike z nekaterimi angleškimi klubi, v prvi vrsti z Aston Villo, West Hamom in West Bromwichem, ki so se nameravali oglasiti v Ljubljani, a so nato opustili svoje namene, ko sploh nisem bil član izbrane vrste. Poleg Španije je bila Anglija moja velika želja, toda povsem je padla v vodo. Nimam kaj, grem naprej. Klubski status sem si zdaj uredil zelo dobro, kljub grenkobi bom zdaj skušal nadaljevati dobre predstave in si nekega dne vendarle zaslužiti reprezentanco.

Verjetno ste spremljali neuspešen nastop Maribora v kvalifikacijah za ligo prvakov. Kako ga komentirate?
V živo sem si ogledal domačo tekmo, med povratno pa sem bil na poti, zato o dogajanju na njej vem zelo malo oziroma poznam zgolj osnovna dejstva. Zaradi tega težko sodim, kaj se je dogajalo na igrišču, sem pa prepričan, da fantom ni mogoče očitati ničesar. Zagotovo so odigrali tako, kot so v danem trenutku zmogli, ob tem pa si zaslužijo tudi nekaj prizanesljivosti zaradi vsega, kar so za Maribor in za slovenski nogomet naredili v prejšnjih letih. Zaradi tega jim moramo biti večno hvaležni.