No, pa saj se bržčas niso motili. In verjetno se vse do danes nič ni spremenilo glede tega. Bolj na jugu pa … Hja, tam so šale smisel življenja. Vici o Muju in Hasu so tako ali tako folklora, nekaj, čemur se vedno znova nasmejiš, tudi če jih slišiš neštetokrat. Na jugu se šalijo tudi, ko to ni ravno na mestu. Včasih dobiš občutek, da se šalijo vedno in povsod, da se znajo pošaliti tudi iz lastne nesreče.
NADALJEVANJE EKSKLUZIVNE VSEBINE
Pričakoval Olimpijo, dobil Maribor – veliki intervju z Robertom Berićem
Čeprav je Rapid avstrijski klub, so ga v kar 116 let dolgi zgodovini še kako zaznamovali tudi ljudje s področja nekdanje Jugoslavije. Ne nazadnje je danes njegov najboljši strelec Robert Berić, s klopi pa ga vodi Zoran Barišić, ki se je leta 1970 sicer rodil na Dunaju, a ne gre dvomiti, od kod prihajajo njegove korenine.
Barišić je čisto prava legenda zeleno-belih. Kot nogometaš je za Rapid igral med letoma 1993 in 1997, v tem času je sodeloval pri jubilejnem 30. naslovu državnega prvaka in prispeval svoj delež k odličnim igram dunajskega kluba v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev v sezoni 1995/96. Tedaj je Rapid po vrsti izločil Petrolul (na prvi tekmi je Barišić zabil dva gola), lizbonski Sporting, moskovski Dinamo in Feyenoord ter se prebil vse do finala.
Nato se je v Rotterdamu za lovoriko udaril s Paris Saint Germainom, a ostal praznih rok, Parižani so namreč slavili z 1:0. Barišića je pozneje pot odpeljala drugam, toda leta 2006 se je vrnil: najprej je bil pomočnik, nato je leta 2013 postal tudi prvi trener članske ekipe. In je s svojim klubom zdaj na dobri poti do drugega mesta, ki po novem prav tako vodi v tretji krog kvalifikacij za ligo prvakov.
BREZ SKRBI, ZGOLJ ŠALA
Ali mu bo uspelo ali ne, bo v marsičem odvisno tudi od Roberta Berića. Slednji po selitvi iz Gradca na Dunaj preživlja najlepše trenutke svoje kariere; do zdaj je zabil že 16 golov, je drugi strelec avstrijske lige, navijači ga obožujejo, še kako pa ga ceni tudi njegov trener, ki smo ga želeli ob nedavnem obisku Dunaja kakopak pocukati za rokav. A ker v nogometnem svetu veljajo določena pravila, seveda nismo mogli kar skočiti pred njega, se predstaviti in zdrdrati vprašanja.
Pa smo najprej ogovorili enega od dveh tiskovnih predstavnikov Rapida. Günther mu je ime; pravi Avstrijec torej. Zato smo ga vzeli resno, ko nas je pogledal izpod obrvi in poudaril: "Lahko se pogovorite z našim trenerjem. Ampak pozor – brez vprašanj o Robertu Beriću!"
TUDI NJIH ZANIMA RECEPT
Nekaj trenutkov pozneje je Zoran Barišić že odgovarjal na naša vprašanja. V skladu še z eno človeško lastnostjo, ki jo marsikdo pripisuje ljudem, s katerimi smo si nekdaj delili prostor pod istim soncem – širokosrčnostjo. Pozdravil nas je, kot da bi se videli že večkrat, niti pomislil ni, da bi nas odslovil. Vzel si je čas, in kar je najpomembneje, odgovarjal tudi na vprašanja o Beriću.
Najprej nas je seveda zanimalo, kaj skupaj s svojimi sodelavci počne z našim napadalcem, da je ta v tej sezoni pravi stroj za doseganje zadetkov. "Tudi mi se včasih vprašamo prav to. Radi bi recept, da bi ga potem uporabili še na kom drugem," se je zasmejal 44-letni trener Rapida in nadaljeval v precej resnejšem tonu: "Robert se preprosto noče zaustaviti. Gara, gara in kar naprej gara. Garal bi od večera do jutra, in to vsak dan, če ga ne bi brzdali. In res ga moramo. To, da ga pošljemo z igrišča, pod tuš, na masažo ali domov počivati, je edini način, da se zaustavi. Je kot stroj. Dejansko trenira pred, med in po treningu. Res moramo paziti nanj, če ne bi se povsem iztrošil. Tudi po tekmi s Sturmom je bil recimo povsem izčrpan, tako je 'grizel' na igrišču."
Dejstvo je, da imate svojega selektorja in da to nisem jaz. Zato nočem preveč modrovati. Moje mnenje pa je, da je Robert dovolj dober za slovensko reprezentanco. Kdo zdaj igra v napadu? Aha, Milivoje Novaković. Uh, prav tako vrhunski napadalec. Berić ima to prednost, da je še mlad, da ima še vse pred sabo, predvsem pa njegov razvoj še ni povsem zaključen.
Čeprav so danes navijači Rapida navdušeni nad 23-letnikom, pa ni bilo vedno tako. Ni skrivnost, da je v smeri Barišića poletelo kar nekaj kritik, številni so mu očitali, da ni pametno zapolnil vrzeli, ki je nastala po odhodu Terrenca Boyda v RB Leipzig. "Očitki so bili prisotni predvsem zaradi tega, ker je Boyd drugačen tip nogometaš. Ampak lahko mi verjamete, da Berića nismo kupili kar tako, na slepo. Ker bi nam bil simpatičen. Kupili smo ga, ker smo v njem prepoznali okrepitev v pravem pomenu besede. Bili smo prepričani, da je ravno takšen nogometaš, kot ga naša ekipa potrebuje, da bo postala precej boljša. In dejansko z njim igramo boljše, to se vidi že skozi vso sezono. Po igri smo napredovali. Pa še gole daje, kar je tako ali tako najpomembnejše," je pojasnil Barišić.
DOVOLJ DOBER ZA REPREZENTANCO
Če je Rapid omenjenega Boyda prodal v drugo nemško ligo, so navijači zeleno-belih danes prepričani, da bo Berić, ko bo odšel, odšel na precej kakovostnejši oder. In tudi trener slovenskega napadalca deli takšno mnenje. "Zanj ni nobenih meja," je poudaril nekdanji avstrijski reprezentant in odločno pristavil: "Nad Robertom je le nebo. Prepričan sem – in tega ne govorim, ker vi prihajate iz Slovenije – da je Rapid zanj le začasna postaja. Čeprav mi je, da ne bo pomote, kot trenerju tega kluba hudo, ker ga ne bom mogel zadržati še vrsto let. Ampak dejstvo je takšno, da bo že v kratkem prerasel to okolje in posledično naredil korak naprej. Kmalu bo šel naprej. V boljšo, močnejšo, vidnejšo ligo."
Robert se preprosto noče zaustaviti. Gara, gara in kar naprej gara. Garal bi od večera do jutra, in to vsak dan, če ga ne bi brzdali. In res ga moramo. To, da ga pošljemo z igrišča, pod tuš, na masažo ali domov počivati, je edini način, da se zaustavi. Je kot stroj. Dejansko trenira pred, med in po treningu. Res moramo paziti nanj, če ne bi se povsem iztrošil.
Čeprav Berićeva kariera, odkar je v Avstriji, vidno napreduje, je bil v zadnjem času le redkokdaj vpoklican v reprezentanco. No, zdaj se bo to morda spremenilo, navsezadnje se je selektor Srečko Katanec nanj spomnil pred prijateljsko tekmo s Kolumbijo in ga tudi uvrstil v udarno enajsterico. Čeprav ni zabil gola, je pustil soliden vtis, predvsem pa je demonstriral, da lahko Katancu ponudi nekoliko drugačen slog igre od ostalih napadalcev.
"Berić je stoodstotno igralec za reprezentanco," je mnenja Barišić, ki pa vseeno ni želel "skakati na Katančevo njivo": "Dejstvo je, da imate svojega selektorja in da to nisem jaz. Zato nočem preveč modrovati. Moje mnenje pa je, da je Robert dovolj dober za slovensko reprezentanco. Kdo zdaj igra v napadu? Aha, Milivoje Novaković. Uh, prav tako vrhunski napadalec. Berić ima to prednost, da je še mlad, da ima še vse pred sabo, predvsem pa njegov razvoj še ni povsem zaključen. Skratka, še ima čas. Mu pa vsekakor želim, da bi se prebil v reprezentanco in tudi tam dokazal, kaj zmore. Ker zmore veliko."
PRIJATELJA BOZGO IN JERMANIŠ
Glede na izkušnjo z Berićem se od Barišića preprosto nismo mogli posloviti brez vprašanja o tem, ali zdaj kaj bolj pogleduje čez avstrijsko-slovensko mejo. V upanju, da bo tam našel še kakšnega takšnega nogometaša? "Verjemite mi, zelo dobro poznam slovensko ligo. Poznam kar nekaj igralcev, Slovenija za nameček ni daleč od Avstrije in tudi zaradi tega se nogometaši lažje prilagodijo na novo okolje. Ampak ostanimo pri tem, to je vse, kar vam bom razkril," je ostal skrivnosten strokovnjak, ki ima v Sloveniji dva dobra prijatelja: "Res je, redno se slišim s Klitonom Bozgom in Alfredom Jermanišem. S prvim sem igral pri Admiri, z drugim tukaj pri Rapidu. Oba sta moja odlična prijatelja in kadarkoli ju lahko vprašam karkoli."
Če ste torej nogometaš iz slovenske lige in če boste kdaj na tribuni zagledali tudi enega od omenjenih Barišićevih prijateljev, potem se le potrudite. Kdo ve, morda pa sta tam za to, da bi vtis o vaših sposobnostih posredovala kam drugam. Recimo v Rapid, kjer smo Slovenci po zaslugi Roberta Berića v tem trenutku še kako dobrodošli. In o tem smo se ne nazadnje prepričali tudi mi.
NE ČESTITKA, JANCKER MU JE "NAVIL UŠESA"
Eden tistih, ki Zoranu Barišiću pomagajo pri vodenju ekipe Rapida, je tudi Carsten Jancker. Mlajšim nogometnim navdušencem bržčas ni kdo ve kako znan, tisti, ki so brcanje žogo podrobno spremljali na prehodu iz 20. v 21. stoletje, pa se ga zagotovo spomnijo.
Zlata leta je preživel pri münchenskemu Bayernu, s katerim je bil štirikrat nemški prvak, leta 2001 pa je na žalost Zlatka Zahovića z Bavarci osvojil tudi ligo prvakov. Preden je odšel k nemškemu velikanu, je eno sezono preživel tudi v Avstriji pri Rapidu, kamor se je nato kot trener vrnil leta 2010. Sprva se je "napadalec-razbijač" ukvarjal z mladimi nogometaši, aprila leta 2013 je bil imenovan za pomočnika v članski ekipi.
"Hja, res mi ni prišel čestitati. Jezen je bil name. Zakaj? Zaradi rumenega kartona, ki sem ga prejel ob koncu tekme," je z nasmeškom na obrazu priznal slovenski napadalec. No, toda pozneje mu je Jancker le stisnil roko: vseeno je prav Berić poskrbel, da je Sturm vnovič položil orožje. Krčan sicer zaradi kartona jutri ne bo mogel igrati na obračunu s tretjeuvrščenim Altachom, bo pa Rapidu konec tedna na voljo na velikem mestnem derbiju z Austrio.
