Vsi mostov so bili požgani, nato pa so zavihali rokave in enega – tistega najpomembnejšega – sezidali na novo. Za začetek za prvo silo, a hkrati v upanju, da ga bodo v prihajajočih tednih pridno krepili z dodatnimi opekami. Tako da bo čez čas ta most spet trden kot kamen, kost.
PREČRTAN, ODSTRANJEN, POZABLJEN
Josip Iličić je bil v Fiorentini že prečrtan. Odpovedali so se mu. Jasno so mu dali vedeti, da je edina možnost zanj odhod drugam. "Ampak kar tako te nikomur ne bomo dali, preveč smo odšteli zate," so mu bržčas dodali. Potem pa se je začela pisati neverjetna zgodba tisočerih zapletov. To je bil scenarij, na katerega bi bili ponosni celo največji mojstri ustvarjanja mehiških telenovel. Toda celo slednji bi bili presenečeni nad epilogom. Sprti strani sta se pač pobotali.
"Ah, kako dolgočasno," so bržčas zavzdihnili nekateri. A tako pač je; v življenju je mogoče vse. Tudi to, da so v Firencah Iličića po koncu prestopnega roka javnosti predstavili skoraj kot novo okrepitev, čeprav je na stadion Artemio Franchi prišel že pred letom in pol. Toda prav to govori o tem, kako odpisan je že bil. Pravzaprav povsem. Prečrtan, odstranjen, pozabljen. S pripravljenimi kovčki za selitev.
Zdaj se bržčas sprašujete, kako to, da je prišlo do takšnega preobrata. Zasluge za to imata in Iličić in klub, ki si ga je še kako želel. Slovenec zato, ker se ni želel preseliti k drugoligašu Bologni, Torino pa, ker je teden za tednom ponujal nekaj, kar Fiorentini ni bilo dovolj. Lahko razkrijemo: Torinčani so si želeli Iličića izposoditi do poletja, ko bi ga nato ali odkupili ali poslali nazaj v Toskano. Toda prav ta ali – ali je vijoličaste zmotil. Niso ga želeli v pogodbi, od Torinčanov so (zaman) zahtevali, naj se obvežejo, da bodo Iličića poleti zagotovo kupili.
Ko sta dva tako trmasta, kot so bili Firenčani in Torinčani, je težko priti do dogovora. V tem primeru ni. Da ne bo, je trener Fiorentine Vincenzo Montella očitno posumil že konec preteklega tedna. Tedaj se je po naših zanesljivih informacijah z Iličićem usedel za isto mizo, na njo postavil dva prazna kozarca in vanju nalil čistega vina. Izrečene besede so ostale med njima, bistvo pogovora pa je bilo naslednje: kar je bilo, je bilo, zdaj lahko začnemo znova. In – kar je najpomembnejše – Iličić naj bi prikimal.
NEKOLIKO PRILAGOJENO
Zasluge za to, da je med Fiorentino in Iličićem prišlo do premirja, ima sicer tudi Chelsea. Potem ko so Londončani za kar 35 milijonov evrov kupili Juana Cuadrada, naj bi Montella malce spremenil sistem igre in ga prilagodil tudi nekoliko bolj po Iličićevem okusu. Vse v želji, da bi Fiorentina vendarle od Slovenca dobila to, kar je želela, ko je zanj Palermu plačala devet milijonov evrov – pomembnega člana udarne enajsterice, moža odločitve, ljubljenca navijačev, zvezdnika v pravem pomenu besede.
Za zdaj ni dobila praktično nič od naštetega. Zgolj nogometaša, ki je zaostajal za pričakovanji. Nekaj prebliskov je bilo vse, s čimer je postregel v vijoličastem dresu. No, pa z določenimi potezami, s katerimi se je zameril navijačem. Tisti kazalec na ustnicah ob menjavi na tekmi z Napolijem mu res ni naredil usluge. Najzvestejši privrženci Fiorentine so menda še naprej jezni nanj. Toda v nogometu ni potrebno veliko, da sovražnika spremeniš spet v prijatelja. Nekaj dobrih predstav, nekaj zadetkov in še kakšno atraktivno preigravanje – recept za to, da navijači vzklikajo tvoje ime.
Iličić ima torej spet vse v svojih rokah. Za njim so naporni tedni, tedni, v katerih se je v psihičnem smislu pripravljal predvsem na selitev drugam. Na koncu je ostal v Firencah in dobil še eno priložnost, ki se, roko na srce, ponudi le redkim. Zdaj jo mora le še izkoristiti.
