Barcelona bo nocojšnjo prvo tekmo z začetkom ob 22. uri odigrala v vlogi gostiteljice, naš reprezentant pa bo po vsej verjetnosti ponovno dobil mesto med vratnicama, ne na klopi.
Ste bili kdaj v muzeju voščenih lutk? V katerokoli sobo vstopite, vas v njej čakajo obrazi, ki so po kriteriju prepoznavnosti močno prestopili meje lastne veje udejstvovanja in jih v trenutku prepoznajo praktično vsi. Obrazi tistih filmskih igralcev, ki jih znajo poimenovati tudi ljudje, ki filmov sploh ne gledajo. Obrazi politikov, ki jih z imenom, priimkom in še čim poznajo tudi tisti, ki ne hodijo na volitve in ki s to sfero družbenega življenja ne želijo imeti opravka.
Obrazi glasbenikov, ob katerih si njihove pesmi začnejo momljati tudi obiskovalci, ki sicer ne ločijo ne med zvrstmi, ne med obdobji, ne med različno kakovostnimi vokali. In navsezadnje obrazi športnikov, ob katerih najbolj osnovne podatke izstrelijo tudi gospodinje, ki ne ločijo metle od hokejske palice, ali umetniki, ki ne ločijo košarkarske žoge od namiznoteniške.
No, zadnji tedni v življenju in karieri 22-letnega Oblaka močno spominjajo ravno na tak sprehod skozi muzej; pa naj gre za najslavnejšega londonskega ali za katero od podružnic drugod po Evropi in svetu. Potem ko je nesrečno ter nespretno okusil slast igranja za Atletico na septembrski tekmi v ligi prvakov in potem ko je v šestnajstini pokalnega finala odigral manj odmevni srečanji z nižjeligašem, je vstopil v svet globalno slavnih in vsesplošno prepoznavnih.
Na eni strani si je priboril pravico nadaljnjega nastopanja v tem tekmovanju, na drugi strani pa je Atleticu žreb namenil spektakularno zaporedje nasprotnikov v osmini finala in četrtfinalu. Jasno je bilo, da mu uspeh proti mestnemu tekmecu in aktualnemu evropskemu prvaku Realu prinaša dvojni obračun z Barcelono, po večini kriterijev najbolj uspešno ekipo zadnjega desetletja.
Jasno je bilo, da mu uspeh proti Cristianu Ronaldu, Garethu Balu in še nekaterim prinaša Lionela Messija, Neymarja in Luisa Suareza. Pri tem pa je bilo in je najlepše to, da so lutke zgolj metafora in da gre v resnici za super zvezdnike iz mesa in krvi. Kot je zgolj metafora muzej, v resnici pa vlogo njegovih sob igrajo španski (in hkrati evropski) nogometni hrami. Potem ko si je Atletico pred slabim tednom dni na stadionu Santiago Bernabeu dejansko priigral naslednjo stopničko, ga na njej nocoj čaka še večji ter vsaj tako slaven objekt z imenom Camp Nou. In s tem skoraj zanesljivo tudi Oblaka.
Dlje kot do izraza 'skoraj zanesljivo' si ne upamo, kajti tokrat javnost ni dobila neposrednega potrdila o tem, kdo bo branil vrata aktualnega španskega prvaka. Na včerajšnji tiskovni konferenci je trener Atletica Diego Simeone razpravo o začetni enajsterici začel in končal s kratkim: "Tokrat o tem ne bom govoril," s čimer je vsaj v teoriji pod vprašaj postavil tudi nadaljevanje prakse, po kateri je v pokalu namesto Miguela Angela Moyaja priložnosti dobival član slovenske izbrane vrste.
Toda vendarle gre zgolj za teorijo, medtem ko je v praksi dvomov zelo malo. Španski mediji v en glas zagotavljajo, da Oblak ostaja v vratih in da v zvezi s tem ni mogoče govoriti niti o obstoju kakršnegakoli vprašanja, kaj šele o čem večjem ali bolj kompleksnem. Podobno poudarjajo tudi ljudje, ki so najbližje taboru Atletica in ki tradicionalno posedujejo najbolj zanesljive informacije s tega naslova.
Precej jasen pa je bil tudi Moya osebno, ki je tako o Janovih predstavah proti Realu kot o pričakovanjih pred tekmama z Barcelono resnično govoril tako, kot da ostaja na klopi in kot da pokalno tekmovanje ostaja v domeni njegovega slovenskega konkurenta. "Moram biti iskren in povedati, da mu gre zelo dobro. Proti Realu je nastopil v položaju, v katerem je bil dolgo brez resne tekme in v katerem je bil pod velikim pritiskom. Ker se je izkazal, pa je potrdil svojo izjemno kakovost. Če bo res branil tudi proti Barceloni, mu želim, naj tako nadaljuje," je dejal španski čuvaj mreže, ki je ob koncu preteklega tedna ponovno odlično opravil svoje prvenstvene naloge in ki je bil po mnenju nekaterih tudi v kombinacijah za današnji nastop.
Tudi na podlagi tiste Oblakove napake so poudarjali, da Moya v tem trenutku vendarle ponuja nekaj večjo zanesljivost in da bi Simeone na tako pomembni točki utegnil uporabiti "svojega" vratarja. A ljudi s takim razmišljanjem ni bilo veliko, njihovi argumenti niso imeli trdnih temeljev, predvsem pa ne pri ocenah ne pri napovedih niso imeli prav. Skoraj zanesljivo niso imeli in skoraj zanesljivo Slovenca čaka nova velikanska priložnost za dokazovanje ter uveljavljanje v najbolj pomembnih nogometnih krogih. Real mu je dal veliko, Barcelona bi mu lahko dala še več. Navsezadnje tudi obet branjenja v polfinalu, nastopa v finalu in povsem neposrednega boja za novo lovoriko (pri Benfici jih je zbral že kar nekaj) z njegovim podpisom.
No, zadnji tedni v življenju in karieri 22-letnega Oblaka močno spominjajo ravno na tak sprehod skozi muzej; pa naj gre za najslavnejšega londonskega ali za katero od podružnic drugod po Evropi in svetu. Potem ko je nesrečno ter nespretno okusil slast igranja za Atletico na septembrski tekmi v ligi prvakov in potem ko je v šestnajstini pokalnega finala odigral manj odmevni srečanji z nižjeligašem, je vstopil v svet globalno slavnih in vsesplošno prepoznavnih.
Na eni strani si je priboril pravico nadaljnjega nastopanja v tem tekmovanju, na drugi strani pa je Atleticu žreb namenil spektakularno zaporedje nasprotnikov v osmini finala in četrtfinalu. Jasno je bilo, da mu uspeh proti mestnemu tekmecu in aktualnemu evropskemu prvaku Realu prinaša dvojni obračun z Barcelono, po večini kriterijev najbolj uspešno ekipo zadnjega desetletja.
Jasno je bilo, da mu uspeh proti Cristianu Ronaldu, Garethu Balu in še nekaterim prinaša Lionela Messija, Neymarja in Luisa Suareza. Pri tem pa je bilo in je najlepše to, da so lutke zgolj metafora in da gre v resnici za super zvezdnike iz mesa in krvi. Kot je zgolj metafora muzej, v resnici pa vlogo njegovih sob igrajo španski (in hkrati evropski) nogometni hrami. Potem ko si je Atletico pred slabim tednom dni na stadionu Santiago Bernabeu dejansko priigral naslednjo stopničko, ga na njej nocoj čaka še večji ter vsaj tako slaven objekt z imenom Camp Nou. In s tem skoraj zanesljivo tudi Oblaka.
Dlje kot do izraza 'skoraj zanesljivo' si ne upamo, kajti tokrat javnost ni dobila neposrednega potrdila o tem, kdo bo branil vrata aktualnega španskega prvaka. Na včerajšnji tiskovni konferenci je trener Atletica Diego Simeone razpravo o začetni enajsterici začel in končal s kratkim: "Tokrat o tem ne bom govoril," s čimer je vsaj v teoriji pod vprašaj postavil tudi nadaljevanje prakse, po kateri je v pokalu namesto Miguela Angela Moyaja priložnosti dobival član slovenske izbrane vrste.
Toda vendarle gre zgolj za teorijo, medtem ko je v praksi dvomov zelo malo. Španski mediji v en glas zagotavljajo, da Oblak ostaja v vratih in da v zvezi s tem ni mogoče govoriti niti o obstoju kakršnegakoli vprašanja, kaj šele o čem večjem ali bolj kompleksnem. Podobno poudarjajo tudi ljudje, ki so najbližje taboru Atletica in ki tradicionalno posedujejo najbolj zanesljive informacije s tega naslova.
Precej jasen pa je bil tudi Moya osebno, ki je tako o Janovih predstavah proti Realu kot o pričakovanjih pred tekmama z Barcelono resnično govoril tako, kot da ostaja na klopi in kot da pokalno tekmovanje ostaja v domeni njegovega slovenskega konkurenta. "Moram biti iskren in povedati, da mu gre zelo dobro. Proti Realu je nastopil v položaju, v katerem je bil dolgo brez resne tekme in v katerem je bil pod velikim pritiskom. Ker se je izkazal, pa je potrdil svojo izjemno kakovost. Če bo res branil tudi proti Barceloni, mu želim, naj tako nadaljuje," je dejal španski čuvaj mreže, ki je ob koncu preteklega tedna ponovno odlično opravil svoje prvenstvene naloge in ki je bil po mnenju nekaterih tudi v kombinacijah za današnji nastop.
Tudi na podlagi tiste Oblakove napake so poudarjali, da Moya v tem trenutku vendarle ponuja nekaj večjo zanesljivost in da bi Simeone na tako pomembni točki utegnil uporabiti "svojega" vratarja. A ljudi s takim razmišljanjem ni bilo veliko, njihovi argumenti niso imeli trdnih temeljev, predvsem pa ne pri ocenah ne pri napovedih niso imeli prav. Skoraj zanesljivo niso imeli in skoraj zanesljivo Slovenca čaka nova velikanska priložnost za dokazovanje ter uveljavljanje v najbolj pomembnih nogometnih krogih. Real mu je dal veliko, Barcelona bi mu lahko dala še več. Navsezadnje tudi obet branjenja v polfinalu, nastopa v finalu in povsem neposrednega boja za novo lovoriko (pri Benfici jih je zbral že kar nekaj) z njegovim podpisom.
