Poklic vratarja je pri nogometu zagotovo najtežji. O tem, ali boš stal med vratnicami ali pa boš vso sezono preživel na klopi za rezervne igralce, odloča mnogo dejavnikov. Nikakor ni dovolj, da si zelo kakovosten, lahko rečemo celo izvrsten vratar. Vprašajte Jana Oblaka, kako se počuti v tej sezoni, ko se nikakor ne more prebiti v začetno enajsterico Atletica iz Madrida. Ali pa Keylorja Navasa, ki je bil v prejšnji sezoni z naskokom najboljši vratar španske lige, blestel je tudi na svetovnem prvenstvu v Braziliji, v tej sezoni pa pobira drobtinice pri Realu iz Madrida.
POLOŽAJ NEKOLIKO SPECIFIČEN
Ne nazadnje lahko vprašate tudi Ažbeta Juga, ki je v Francijo odšel pred skorajda štirimi leti, do zdaj pa priložnosti za dokazovanje v prvi ekipi Bordeauxa skorajda ni dobival. Večinoma je branil za drugo ekipo tega kluba, pred začetkom aktualne sezone pa si je dokončno izboril položaj drugega vratarja pri tem francoskem prvoligašu. "Moj položaj je nekoliko specifičen, mesto prvega vratarja zaseda Cedric Carrasso, ki je legenda kluba. V Franciji je zelo cenjen, ne nazadnje je bil tudi francoski reprezentant, tako da ima zagotovljeno mesto med vratnicama, kadar je zdrav. Ima popolno zaupanje trenerskega štaba, tudi navijači ga obožujejo. Sam lahko le pridno treniram in čakam na svojo priložnost," nam je na začetku pogovora zaupal Ažbe Jug, ki je svojo priložnost dočakal pred točno desetimi dnevi, ko ga je trener, sloviti Willy Sagnol, nekdanji bočni branilec francoske reprezentance in Bayerna iz Münchna, na zelenico Chaban-Delmasa poslal v 11. minuti ob poškodbi Carrasoja. Dvaindvajsetletni slovenski čuvaj mreže je svoje delo opravil zelo solidno. Resda je prejel dva zadetka, toda Bordeaux se je proti Lorientu veselil zmage s 3:2.
DRUGI JE BIL ZARES BIZAREN
Jug se je med vratnicama Bordeauxa znašel tudi ta konec tedna, na gostovanju pri Nantesu. Prvič v sezoni je tekmo francoskega prvenstva začel od prve minute, a na njegovo žalost si je ne bo zapomnil po najboljšem. Ne samo da je njegov klub na sicer zelo vročem in zahtevnem gostovanju izgubil, prav Mariborčan je bil tisti, ki je bil vsaj delni krivec za oba zadetka Nantesa. Pri prvem mu je žoga po sicer močnem strelu Jordana Veretouta nekako spolzela čez roke, pri drugem pa je imel obilico smole. Zabil si je namreč avtogol. In kakšen avtogol je to bil! Po predložku iz kota je njegov soigralec žogo nespretno usmeril proti svojim vratom, okroglo usnje je zadelo vratnico, se odbilo nazaj v igrišče in zadelo ležečega Juga v glavo ter se odkotalilo čez golovo črto.
Prav lahko pa bi se zgodilo, da v vsej sezoni ne bi niti enkrat stal med vratnicama. In tega si ne smem privoščiti. To sezono bom še potrpel, potem pa bom videl, kako in kaj naprej.
"Ah, temu bi težko sploh rekli avtogol. Vse skupaj bi bolj označil kot splet nesrečnih okoliščin. Tekmečev drugi zadetek je bil zares bizaren," se je svojega avtogola spomnil 22-letni čuvaj mreže in nadaljeval: "Moram priznati, da tokrat nisem imel svojega dneva. Ni mi šlo najboljše od rok. Pride takšen dan, to tekmo je treba čim prej pozabiti in se osredotočiti na prihajajoče obračune."
POZITIVNA TREMA, NE PRITISK
Vratarjem je po navadi težko, ko večji del sezone ne branijo, nato pa kar naenkrat dobijo priložnost. Kadar niso v tekmovalnem ritmu, je gol kar naenkrat veliko večji, veliki so tudi pritiski, ki jih čutijo čuvaji mreže. Zavedajo se namreč, da je vsaka tekma novo dokazovanje, da lahko le z dobrimi predstavami prepričajo trenerja, da jim zaupa mesto v začetni enajsterici tudi po tem, ko se na zelenice vrne njihov soigralec in konkurent za mesto med vratnicama. Je tudi Jug čutil podoben pritisk? "Ne, v tekmo sem šel povsem sproščeno. Seveda je bila prisotna majhna pozitivna trema, toda pritiska nisem čutil. Zavedam se, da lahko branim fenomenalno, prinesem svoji ekipi veliko število točk, pa se bom vseeno, ko se vrne Carrasso, znašel znova na klopi za rezervne nogometaše. Takšno je zaupanje vseh v klubu do mojega soigralca," je dejal nekdanji mladi slovenski reprezentant.
Sanje vsakega nogometaša so, da predstavlja barve svoje države. Zavedam pa se, da je v slovenski izbrani vrsti največja konkurenca prav na položaju vratarja. Hvala bogu, da je tako! To pomeni, da se s slovenskimi vratarji dobro dela.
HVALA BOGU, DA JE TAKO
Rezervni čuvaj mreže Bordeauxa se zaveda, da počasi prihaja v leta, ko bo moral predvsem redno braniti. "Sem v težkem položaju, tokrat se mi je obrestovalo, da sem ostal v klubu in nisem šel kam na posodo, saj sem dobil priložnost za branjenje. Prav lahko pa bi se zgodilo, da v vsej sezoni ne bi niti enkrat stal med vratnicama. In tega si ne smem privoščiti. To sezono bom še potrpel, potem pa bom videl, kako in kaj naprej. Za mlade vratarje je pomembno predvsem, da redno branijo in si tako pridobivajo dragocene izkušnje," je povedal Jug, ki se želi v prihodnosti prebiti tudi v člansko slovensko reprezentanco: "Sanje vsakega nogometaša so, da predstavlja barve svoje države. Zavedam pa se, da je v slovenski izbrani vrsti največja konkurenca prav na položaju vratarja. Hvala bogu, da je tako! To pomeni, da se s slovenskimi vratarji dobro dela. Seveda si želim v prihodnosti zaigrati za člansko vrsto, toda vem, da mi lahko to uspe samo v primeru, če bom redno branil v klubu," je za konec pogovora poudaril Jug, ki ga lahko v prvi postavi Bordeauxa pričakujemo tudi v nedeljo, ko ga čaka izredno težko delo. V goste k njemu namreč prihaja v letošnji sezoni znova odlični Lyon, na čelu s prvim strelcem lige in morda celo najbolj vročim nogometašem v Franciji ta hip, Alexandrom Lacazettom.
