Primož Gliha Slovenijo primerjal s kikirikijem, Keku pa 'zaprl' vrata

Zdaj je jasno, da bo predsednik zveze Radenko Mijatović s svojimi sodelavci moral poiskati novega selektorja, 64-letni Mariborčan pa bo krenil novim izzivom naproti. A o izbiri Kekovega naslednika kdaj drugič, v prihodnjih tednih bo to gotovo vroča tema v slovenskem nogometu.

Še pred odmevno novico z Brda, ki pravzaprav ni bila prav nič presenetljiva, je za hrvaške medije spregovoril nekdanji selektor mlade slovenske izbrane vrste, nazadnje pa šef stroke Kosova Primož Gliha. Glede na to, da velja za človeka brez dlake na jeziku, je tudi o slovenskem nogometu in takrat še slovenskemu selektorju govoril zelo neposredno.

Po besedah 58-letnega nekdanjega reprezentanta, ki se je proslavil 2. aprila 1997, ko je v Splitu za 3:3 proti Hrvaški dosegel hat-trick, je Slovenija v pravkar končanih kvalifikacijah razočarala, bila neuspešna. "Moji Slovenci so igrali brez energije. Ni treba biti preveč pameten, da lahko prideš do določenih zaključkov. Matjaž Kek je pravzaprav štiri leta vodil reprezentanco brez kakršnegakoli uspeha. Štiri leta smo ga čakali, da je prišel do rezultata. Mario Kovačević v Dinamu zaradi slabih rezultatov doživlja dramo po vsega dveh mesecih in pol. Povejte mi, kdo bi kogarkoli v Dinamu čakal pol leta, kaj šele štiri leta, kot je Slovenija čakala Keka," je v obširnem intervjuju za spletno stran net.hr na vse strani 'streljal' Gliha.

Jasno, Gliha se je dotaknil ideje Hrvatov, da bi Kek, zdaj ko ni več slovenski selektor, nemara lahko sedel na vročo klop zagrebškega Dinama. In zelo iskreno in prav nič taktno 'potopil' trenerskega kolega.

"To je povsem druga dimenzija delovanja. Slovenija je pred Kekom v štirih letih zamenjala tri selektorje - Kavčiča, Stojanovića in Katanca. Takšnega luksuza, kot ga je imel Kek v slovenski reprezentanci, si v Dinamu ne bi mogel privoščiti. In ta pritisk Dinama ... Ali veste, kakšen je pritisk v Dinamu v primerjavi s pritiskom v slovenski reprezentanci? Nebo in zemlja. Slovenija je kikiriki glede pritiska v primerjavi s pritiskom v Dinamu ali Hajduku. Ko Slovenija izgubi tekmo, se gre v ponedeljek normalno v službo, nihče več se s tem ne ukvarja, o tem ne razmišlja."

Gliha se ni zaustavil, še naprej je razvijal svojo tezo, ki ji v teoriji nikakor ne gre oporekati. "Nekdo je trener za majhne ekipe, saj njegov način delovanja ni takšen, da bi lahko vodil velike egocentrike. V velikih ekipah so namreč igralci veliki egocentriki. Velika plača, velik ego, velik klub, veliko navijačev, veliki rezultati. S takšnim igralci moraš imeti drugačen pristop," je razpredal slovenski strateg, ki večji del leta preživi v Zagrebu in mu je več kot očitno Dinamo, v katerem je v začetku devetdesetih navsezadnje tudi igral, zelo blizu.

Na koncu je Gliha še slikovito dodal, da so v velikih ekipah igralci velike zveri v primerjavi z majhnimi dojenčki. "Nekateri trenerji znajo obvladati majhne dojenčke, drugi so boljši v vodenju velikih fantov. Čista logika, povsem preprosto. Velike fante moraš najprej prepričati, da si kot trener močnejši in večja 'baraba' od njih. Čim začutijo, da tega ne zmoreš, nimaš avtoritete, ne spoštujejo te. Slačilnica ti razpade v dveh tednih ..."