Kako brez Šeška? Ni panike, poglejte osupljlive številke, ki hrabrijo Keka

'Kogar ni, brez njega je mogoče in je treba', se glasi precej neposrečen prevod znanega reka iz nekdanje skupne države. V originalu se glasi: 'Koga nema, bez njega se može i mora'. Torej, ni objokavanja, ostane le močno zaupanje v tiste, ki so pripravljeni na boj.

Najprej naj razčistimo glede Šeškove dobrobiti za slovensko izbrano vrsto. Kristalno jasno je, da je 22-letni napadalec Manchestra Uniteda ob kapetanu Janu Oblaku prvo ime Kekove čete, ob svoji vzpenjajoči se krivulji v karieri je z izdatno prednostjo najvrednejši člen ekipe. Tudi ko pomešamo nogometaše Slovenije in Kosova, ki se bodo v soboto pomerili med seboj v Stožicah, so Šeškove noge od vseh z naskokom najbolj dragocene.

V tem pogledu njegova odsotnost lahko za Slovenijo pomeni le eno – težko premostljiv hendikep, izgubo glavnega igralca. To do neke mere vse drži, vendar ne gre jadikovati zaradi nove realnosti, ne gre obupati, saj statistika razkriva tudi vzpodbudnejšo razlago.

Ne da bi želeli zmanjšati Šeškov delež pri zadnjih uspehih slovenske izbrane vrste, še manj oskruniti njegove podobe v mednarodnem klubskem nogometu, je treba bobu reči bob in opozoriti na nekaj zanimivih podrobnosti.

Šeško je od svojega reprezentančnega debija na prvi junijski dan leta 2021 (na gostovanju pri Severni Makedoniji) odigral 45 tekem za Slovenijo. Na 39 tekmah je začel v udarni enajsterici, šestkrat je vstopil s klopi. Dvakrat je bil tudi del ekipe, ne da bi dobil priložnost za igro.

Nadarjeni napadalec iz Radeč je na 45 tekmah za Slovenijo dosegel 16 zadetkov in šest podaj. V reprezentančnem dresu je zadnjič našel pot do nasprotne mreže pred skoraj natančno letom dni – 14. novembra lani, ko je v Stožicah proti Norveški (ob porazu 1:4) dosegel častni zadetek. Po tem srečanju je na sedmih tekmah njegova statistika ostala prazna, dvakrat pa ga ni bilo v kadru.

V vsem tem času, od njegovega prvega nastopa do današnjih dni, je Šeško izpustil le šest reprezentančnih tekem – štirikrat ga zaradi poškodbe sploh ni bilo, dvakrat je ostal na rezervni klopi. Slovenija je brez njega petkrat zmagala (s Ciprom, v San Marinu, z Armenijo, v Luksemburgu in z BiH) ter enkrat remizirala (na Slovaškem).

Občutek, ki se je v nekem trenutku prikradel v misli javnosti, da Sloveniji Šeško skoraj edini odpira vrata do zadetkov in posledično do zmag, je bržčas ali skoraj gotovo pretiran. Ob zadetkih Žana Vipotnika na Otoku in sunkovitem dvigu forme Andraža Šporarja, odkar se je vrnil k bratislavskemu Slovanu, ima selektor Kek na voljo več raznovrstnega strelskega potenciala, kot bi si lahko mislili.

Fantom, ki bodo v soboto stopili na igrišče, sporočamo, naj dvignejo glave in ob odsotnosti Šeška stopijo v ospredje. Šešku pa želimo čimprejšnje okrevanje. Slovenija ga bo v prihodnje še zelo potrebovala.