"Morda je bila to celo moja največja dilema pred to tekmo. Bili sta dve. Kar je kazal na treningih in tudi v Angliji – vemo, kako je z napadalci, ko ujamejo formo –, je bilo zelo dobro in to je treba izkoristiti. Mislim, da se je pod črto vseeno potrdilo to, da v našem primeru ni posameznik tisti, ki prinaša točke. Benjamin Šeško se je v 90. minuti tepel z njihovimi branilci, da se je žoga na koncu odbila do Žana. Zelo spoštujem takšen pristop. Kot sem že rekel; eni na nivoju, kar kaže tudi minutaža v klubu, drugi pa v nekem zaostanku. To bo treba čim prej nadomestiti, če se bomo želeli obdržati v tej skupini," je na kakšno spremembo pred gostovanjem v Baslu namignil slovenski selektor.
Mirnejši uvod, najslabši epilog
Pred potjo na sever Švice je zaradi poškodbe odpadel Jan Mlakar, Matjaž Kek pa je pred letom z brniškega letališča še enkrat potrdil, da nogometaš Amiensa ni bil edini, ki je ob regeneraciji po prvi tekmi naletel na težave. Razmeroma presenetljivo smo nato v udarni enajsterici Slovenije videli eno samo spremembo, tisto, ki je bila najbolj pričakovana. Asistentu izenačujočega zadetka v Stožicah Benjaminu Šešku se je v napadu pridružil strelec Žan Vipotnik.
Ob predpostavki, da je gostovanje v Švici na papirju predstavljalo težjo nalogo od domačega srečanja z zvezdniškim napadom Švedske, je lahko bil Matjaž Kek z uvodnim delom bolj zadovoljen kot tri dni prej. Precej manj zadovoljni so lahko bili tisti, ki so se nadejali nogometne poslastice, v kateri bi se iskrilo na enem in drugem koncu igrišča. Predstava na igrišču v uvodne četrt ure igre je bila z obeh strani primerna dokaj klavrni predstavi na tribunah stadionu Joggeli, kot mu pravijo domačini. Dokler so v zvočni kulisi prevladovali kravji zvonci domačih navijačev, tu in tam, pa se je slišalo tudi kakšen vzklik Slovencev, bi pač težko govorili o pravem vzdušju.
Ampak gostitelji so kljub vsemu hitro dočakali priložnost, da se oglasijo nekoliko glasneje. Slovenija je pobudo na igrišču hitro prepustila nasprotniku, a si ta resnejše priložnosti v uvodne četrt ure igre ni priigral. Se je pa zdelo malo verjetno, da bo pri tem tudi ostalo … Ob začetku 17. minute je bilo prvič vroče pred vrati Jana Oblaka, sprožil je Silvan Widmer, a je slovenski kapetan žogo zbil v kot. Že nekaj trenutkov kasneje je bil nemočen tudi Škofjeločan. Najvišji v skoku je bil Nico Elvedi, Slovenija se je še tretjič v teh kvalifikacijah znašla v zaostanku. Na žalost so se tukaj njene težave šele začele.
Švica – Slovenija 3:0 (3:0)
Basel – St. Jakob Park. 12.757 gledalcev. Glavni sodnik: Francois Letexier (Francija) 6.
Strelci: 1:0 Elvedi (18), 2:0 Embolo (33), 3:0 Ndoye (38).
ŠVICA: Kobel, Widmer (od 62. Schmidt), Elvedi, Akanji, Rodriguez, Freuler, Rieder (od 62. Aebischer), Xhaka, Ndoye (od 90. Sohm), Embolo (od 78. Zakaria), Vargas (od 62. Manzambi). Selektor: Murat Yakin.
SLOVENIJA: Oblak, Karničnik (od 86. Brekalo), Drkušić, Bijol, Janža, Stojanović (od 61. Svetlin), Gnezda Čerin, Elšnik (od 61. Šturm), Lovrić (od 21. Petrović), Šeško, Vipotnik (od 86. Sešlar). Selektor: Matjaž Kek.
Rumeni kartoni (0–2): Karničnik (66), Petrović (70).
Rdeči kartoni:
Igralec tekme: Nico Elvedi (Švica).
Kosovci kot glavna uteha
Kot smo ugotavljali že po tekmi s Švedsko, ni nič novega, da trenutne Kekove čete (minimalen) rezultatski zaostanek ne skrbi. To ni ekipa, ki bi o mahanju z belo zastavo razmišljala pred zadnjim sodnikovim žvižgom. A hkrati ta ekipa tako brezzobo, tako nemočno in neenergično ni delovala v zadnjih dveh letih. Morda še več.
Ni se zgodil popoln kolaps, Švicarji niso neusmiljeno pritisnili na plin, a zdelo se je neizbežno, da Jan Oblak v tem večeru žoge iz svoje mreže nikakor ne bo pobiral le enkrat. Težko je bilo odmisliti selektorjevo poudarjanje, da so (in bodo) noge po tekmi s Švedsko težke. Teža je bila očitno prisotna tudi ob skoku slovenskih nogometašev. Švicarji so začeli nizati priložnosti, v 33. minuti pa so gostje znova zaspali pri podaji iz kota. Z glavo je bil tokrat natančen Breel Embolo. Pet minut kasneje je dokončno zadišalo po katastrofi; po lepi akciji švicarske izbrane vrste je izpadla leva stran ljubljanske obrambe, podajo Rema Freulerja je za hrbet Oblaka poslal Dan Ndoye. Edino obetavno situacijo pred švicarskim golom je po akrobatskem vložku Šeška zapravil Vipotnik. Obupnega prvega polčasa je bilo k sreči konec in zdelo se je, da je Yakinova četa tudi drugo zaporedno tekmo odločila že v prvih 45 minutah igre. Če ne drugje, je lahko Slovenija uteho iskala v tem, da Švica v drugem polčasu obračuna s Kosovci ni nadgradila visokega vodstva iz prvega.
Pravzaprav je bila reprezentanca Kosova v ponedeljkovem večeru razlog še za eno, precej resnejšo uteho Slovenije. Kosovci so namreč pred svojimi gledalci potrjevali hipotezo, da lahko v skupini B vsakdo premaga vsakogar. Švedska je v Prištini doživljala bržčas še bolj presenetljivo bled večer od slovenskega, Slovenija je tako na 'živi' lestvici z eno osvojeno točko sicer zdrsnila na zadnje mesto, a je hkrati vsaj drugo mesto, ki še vodi v dodatne kvalifikacije ostajalo nekoliko bližje.
Da bi ta 'usluga' papirnatega avtsajderja ekipe za Slovenijo kakorkoli pridobila na veljavi, bo morala Kekova četa v drugi tretjini kvalifikacijske poti tako ali tako pokazati povsem drugačen obraz. Čeprav so tudi tokrat Švicarji ponovili petkovo vajo in v nadaljevanju umirili svoje topove, je bila Slovenija od nasprotnikovih vrat oddaljena kot že dolgo ne. Duha ekipe, ki se pred nekaj več kot letom dni na Euru ni ustrašila Dancev, Srbov, niti kasnejših finalistov Angležev, niti nekdanjih evropskih prvakov Portugalcev na čelu s Cristianom Ronaldom, ni bilo na spregled niti za trenutek. St. Jakob Park je poskrbel še za drugi črn večer slovenskega nogometa. Basel – Slovenija 2:1. Švica – Slovenija 3:0.
