Mogoči sta seveda obe razlagi, obe interpretaciji. Če pogledamo vsako tekmo posebej, je bil Jan Oblak najboljši igralec tako tiste v Bratislavi kot te nedeljske v ljubljanskih Stožicah, pri čemer je ob zelo visokih ocenah na prvi tekmi, na drugi dosegel absurdno visoke. Najbolj znani in prav nič prizanesljivi tovrstni platformi Sofascore in Whoscored sta segli v absolutne višave in dosegli vrednost 9,3 oziroma 0 na lestvici od 1 do 10. Pogovarjamo se torej o resničnem vratarskem epu.
Če pogledamo v celoti, pa je Jan svojo mrežo ohranil nedotaknjeno v kar 210 uradnih minutah in vsaj še 20 dodatnih, če upoštevamo vse sodniške dodatke prvih in drugih polčasov ter ljubljanskih podaljškov. V tem času pa sta bili med vsaj šestimi odličnimi posredovanji dve obrambi zares na ravni najboljšega na svetu - tista v 43. minuti tekme v Bratislavi in v 88. minuti v Ljubljani. Prva verjetno še pikico težja od druge, druga pa seveda bolj neposredno odločujoča, saj brez nje praktično ne bi bilo popravnega izpita.
Obakrat so se za glave prijemali igralci obeh moštev, obojni navijači in novinarji na obeh straneh omizij, kar so poudarili tudi kolegi iz znamenitega španskega športnega časnika AS. V posebnem prispevku (na tej povezavi) govorijo o slovenski norišnici in poudarjajo vse našteto z naslova dolgoletnega čuvaja mreže Atletica. Klobuk so pred njim sneli tudi zaradi uresničene želje navijača v Stožicah, ki ga je s čudovitim portretom prosil za rokavice (posnetek poglejte tukaj), neopažen pa ni ostal niti sijajen vložek slovenskega TV komentatorja.
Ko je Oblak ob koncu podaljška ustavil še en strel, ga je Goran Obrez v svojem slogu vzneseno označil za kralja, carja, cesarja, ki brani vse. Zadnji del te oznake s cesarjem vred se je celo znašel v naslovu tega španskega zapisa ob ugotovitvi, da je nov uspeh Sloveniji resnično pomenil veliko in da obstanek v skupini B z Oblakovim tako očitnim podpisom pomeni nov korak potrjevanja statusa, ki si ga je naša izbrana vrsta izborila z uvrstitvijo na Euro ter na njem.
