Po remiju z Avstrijo v Dunajskem Novem mestu je kar nekaj časa prevladovalo prepričanje, da se je mlada slovenska reprezentanca že uvrstila na evropsko prvenstvo. Veselje je bilo temu primerno, nakar so številna preračunavanja razkrila, da vendarle še vedno obstaja teorija, po kateri bi se morali naši upi za vstopnico potegovati v dodatnih kvalifikacijah. Čustev je bilo res ogromno. Medtem so se polegla, dejstvo pa je, da je slovenska prihodnost tako blizu Eura, da se nekateri bržčas že počutijo kot udeleženci zaključnega turnirja na Slovaškem. Ali tudi selektor? "Hja, ne še. Treba je počakati, da bodo odigrane vse tekme. Da bomo videli, kako se bodo razpletle. Nogomet je spisal že številne neverjetne zgodbe, a verjamem, da se bo razpletlo po naših željah. Močno verjamem," je odvrnil Mile Aćimović.
Naredili smo veliko stvar
Nato je film še enkrat zavrtel nazaj. Na petkov večer, ki zlepa ne bo pozabljen. Kot smo že omenili, je bil naposled dokaj čuden. "Pred tekmo smo vedeli, da bi z neodločenim izidom Avstrijo izločili iz boja za evropsko prvenstvo in si zagotovili vsaj dodatne kvalifikacije. To je ogromna točka, vse tri bi bile pika na i. To je bila po tekmi moja prva misel. Zavedali smo se, da smo že z neodločenim izidom naredili veliko stvar. Tega smo se razumljivo razveselili in se veselili, po informacijah, da naj bi se že uvrstili na zaključni turnir, se je vse skupaj zgolj stopnjevalo."
Zdaj je torej jasno, da mora penina še ostati na hladnem, obenem je res, da je bila slovenska prihodnost zelo blizu celotnemu izkupičku. V izdihljajih dvoboja David Flakus Bosilj ni unovčil soočenja z domačim vratarjem, zato je bržčas ostalo tudi nekaj obžalovanja. "Ne, ni obžalovanja. Ni potrebe. Tekma je bila takšna, da bi se lahko usmerila na eno ali drugo stran. Tudi Avstrijci so imeli svoje priložnosti. Zame je najpomembnejše spoznanje, da smo se po zaostanku vrnili. Da smo znova pokazali karakter. Seveda smo si vsi želeli zmage, toda spet bom ponovil, da smo osvojili ogromno točko proti odlični reprezentanci. In to šteje. To ni majhna stvar. Prav tako kot ni to, da smo si že zagotoviti vsaj dodatne kvalifikacije. Menim, da so pred začetkom cikla le redki menili, da bi nam lahko uspel takšen dosežek."
Podoba na igrišču je bila takšna, kot skozi celotne kvalifikacije; Slovenija je bila organizirana, disciplinirana, agresivna, dovolj igriva in ob fanatičnem pristopu lačna uspeha. "To nikakor ni bilo lahko. Ker je bila kljub vsemu drugačna preizkušnja od vseh prejšnjih. Nihče ni mogel odmisliti, kaj je v igri, kakšen je vložek in vse to razumljivo predstavlja pritisk. Velik pritisk. Jaz sem se s takšnimi tekmami srečeval v članskem nogometu in bilo mi je lažje, ker sem imel ob sebi nekaj izkušenih soigralcev. Vsi ti fantje pa so mladi, pripadajo eni generaciji. Prvič so se znašli v takšnem položaju. Igraš za Euro, igraš za Slovenijo, z vsem tem so se sijajno spopadli. Bili so kos izjemnemu izzivu, obenem je za njimi neprecenljiva izkušnja, ki jim bo v nadaljevanju karier gotovo koristila. To je velik plus," je pripovedoval Mile Aćimović.
Od prve do zadnje tekme so živeli za to
Danes bi torej moralo slediti še zadoščenje v obliki uvrstitve na zaključni turnir najboljših 16 selekcij stare celine. Verjamemo, da je bil zgodovinski dan le prestavljen – s petka na torek. Velika vest bi morala biti tudi uradno potrjena.
