»Če sem čisto iskren, se najraje ne bi primerjal z nikomer. Najraje bi bil samo jaz. Najboljši jaz, kar sem lahko,« je že pred časom – ne le za svoja leta – zrelo razmišljal dragulj slovenskega nogometa. »Težko je primerjati. Drži seveda, da sva oba visoka napadalca. Drži, da sva oba hitra. Ampak mislim, da imava različen slog igre,« je pojasnjeval Šeško.
Vse od takrat tisti, ki prvega napadalnega aduta slovenske izbrane vrste spremljajo najbolj podrobno, to njegovo željo tudi spoštujejo. Spoštujemo. Primerjav z norveškim strojem po imenu Erling je malo, a se poti enega in drugega ves ta čas prepletajo tako, da tu in tam pač ne gre drugače. Da se tu in tam pač mora zgoditi. Neizbežno. Tega sta se tako Šeško kot Haaland bržčas zavedala tudi ob februarskem žrebu v Parizu, ko je ples kroglic še v drugi zaporedni izvedbi Uefine lige narodov Slovenijo soočil z Norveško. Slovenija proti Norveški je, v kolikor sta le zdrava, neizbežno tudi Šeško proti Haalandu. In morda razmerja moči v tem dvoboju še nikoli niso bila tako zelo izenačena, kot so v tem trenutku. Ker se v tem trenutku morda, čisto morda, prvič nagibajo celo na slovensko stran te enačbe. Ampak pojdimo po vrsti.
##PAIDBREAK##
Z 19 leti v Leipzig
Šeško je na svet prijokal slaba tri leta za svetlolasim Norvežanom. Vse od takrat vzporednic oziroma skupnih točk ene in druge zgodbe ni manjkalo. Haaland je navduševal v mladinskih kategorijah lokalnega kluba Bryneja, nato se je z najvišjo ravnjo nogometa na Norveškem spoznal pri Moldeju. Šeško je navduševal v mladinskih kategorijah Krke, nato se je z najvišjo ravnjo nogometa v državi spoznaval v Domžalah. Pisal se je januar 2019, ko je Haalanda v svoje vrste zvabil Red Bull Salzburg. In pisal se je julij tega istega leta, ko je na Solnograško odpotoval tudi mladenič iz Radeč.
Razlika v starosti je sicer poskrbela, da je Šeško eksplozijo Norvežana na članskem odru pospremil le kot gledalec; Haaland se je pri Salzburgu zadržal le leto dni, preden je za odškodnino 20 milijonov evrov kot 19-letnik prestopil k Borussii iz Dortmunda. Šeško se je v vrstah Salzburga (in Lieferinga) kalil malenkost dlje, nato pa se je kot 19-letnik(!) za odškodnino 24 milijonov evrov prav tako preselil na oder nemške bundeslige, k Leipzigu. Haaland je v Dortmundu blestel dve sezoni in pol, nato je stopil na najsvetlejše odre evropskega nogometa, postal je prvi napadalec Manchester Cityja. Šeško v Lepzigu blesti za odtenek manj kot sezono in pol – po vsej verjetnosti bo trenutek za naslednji korak napočil pred zimo 2025/26, torej pred polovico tretje sezone.
Prvi strelec tekmovanja
Nobenega dvoma ni, da Slovenec ni z ramo ob rami Norvežanu, kar se tiče golega statusa nogometnega superzvezdništva. Podiranje najbolj neverjetnih rekordov na Otoku, v druščini premierligaške srenje, pač ima svoje posledice. Ampak v teoriji ima Šeško za to še tri leta časa. Že v tej sezoni pa slovenski reprezentant dela premike v pravi smeri. Je s tem nogometno javnost (slovensko in globalno) spet izzval k primerjavam? Absolutno.
Haaland se je v 12 nastopih v vseh tekmovanjih v tej sezoni podpisal pod 12 zadetkov, Šeško je s tekmo manj pri številki 10. Ampak vse prej kot nepomemben je podatek, da dosedanje najbolj vroče obdobje norveškega napadalca sega v konec avgusta, ko je v premier ligi na treh zaporednih tekmah dosegel kar osem zadetkov. Le enega od 12 zadetkov je dosegel v reprezentančnem dresu. Šeško? Blestel je skozi celoten september, na dveh tekmah lige prvakov se je podpisal pod tri zadetke, v prvenstvu je dvakrat zatresel mrežo Augsburga in – kar šteje največ – nezaustavljiv je bil v uvodnih dveh krogih Uefine lige narodov. Zadetku za remi z Avstrijo je dodal izjemen hat-trick proti Kazahstanu. Kot smo zapisali v uvodu; morda se stvari v tem trenutku res nagibajo na slovensko stran.
